Deluj po svoji volji in to naj ti bo ves Zakon. - AL I:40

ponedeljek, 28. februar 2011

Rudolf Štajner


27. februaja 1861 se je rodil Rudolf Štajner. Bil je filozof, ustanovitelj Antropozofskega Društva, bio-dinamičnega poljedelstva, waldorfske šole ...Že kot otrok je imel sposobnost videti "duhovni svet" jasno, kakor fizični. 30. marca 1925 v Dornahu, blizu Basla v Švici, je Štajner preprosto prekrižal svoje roke preko prsi, zaprl oči in umrl. Nekateri viri navajajo, da je bil IX. stopnja O.T.O. in da je bil pokopan v njegovi Magijski  Halji te stopnje. Ker se pa s tem nekateri ne bodo strinjali, se pa bodo  prav gotovo s tem, da je njegova literarna zapuščina zelo bogata.



Tukaj je odlomek iz :

Ezoterično opazovanje karmičnih odnosov 
VOLUME I (odlomek) 


Ko govorimo o podrobnostih karme moramo razlikovati med tistimi karmičnimi dogodki, katere človeku v življenju prihajajo bolj od zunaj, in tistih, ki nastajajo na kakršen koli način od znotraj. Človeška usoda je sestavljena iz različnih dejavnikov. To je odvisno od človekove telesne in eterične sestave. Potem je odvisno od naklonjenosti in antipatije, s katero v skladu z njeno (astralno in Jaz) sestavo, gleda na zunanji svet in na druge ljudmi, s katerim prihaja v stik.. Človeška usoda je odvisna tudi od zapletenosti in zahtevnosti na poti človekovega življenja. Vse te stvari delujejo skupaj, da določijo - v določenem trenutku ali v svojem celotnem življenju – človekov karmični položaj. 
Zdaj bom poskusil, da vam predstavim, kako se od vseh teh dejavnikov oblikuje njegova celotna usoda. Danes tako začnemo z nekaterimi  notranjimi dejavniki. Najprej poglejmo, kaj je v mnogih pogledih od ključnega pomena. Mislim, na človekovo nagnjenost k boleznim ali zdravju, in s tem kot osnovo, vse, kar se bo izrazilo v njegovo telesno in duševno moč, da lahko izvršuje svoje naloge. 
Za pravilno oceno teh dejavnikov, moramo premagati veliko predsodkov, ki vladajo v današnji civilizaciji. Moramo biti pripravljeni, da pogledamo, kolikor je mogoče izvirno človeško bitje, da tako dobimo vpogled v to, kaj v resnici pomeni, če rečemo, da se človek spušča iz duhovnih svetov, v to fizično, zemeljsko življenje. 
Kot veste, se pojem dednosti zdaj pojavlja tudi na področju poezije in umetnosti. Takoj, ko se na svetu  pojavi nekdo z  nekaterimi posebnimi lastnostmi, se ljudje takoj vprašajo, od katerega jih je podedoval. Če je, na primer, bolan, se prav tako  sprašujejo, od katerega je to podedoval. Ta vprašanje so vsekakor upravičena, vendar s takšnimi pripombami, ljudje ne vidijo pravega človeka. Tako ne vidijo, kaj dela njegov pravi jaz in kako se bo razvijal. …Najprej so rekli, da je otrok svojih staršev in potomec njegovih prednikov. Vsekakor, da je to vidno. Že v njegovi fizionomiji, in morda celo bolj v njegovem vedenju, kjer se zlahka prepoznajo podobnosti s svojo družino. In ne samo to. Vidijo vso njegovo fizično telo kot produkt tega, kar so mu dali njegovi predniki. To močno poudarjajo, vendar spregledajo naslednje: Ko se rodimo, zagotovo dobimo naše fizično telo od staršev. Toda kaj je to fizično telo, ki ga dobimo od staršev? Mnenje sodobne civilizacije o tem vprašanju je popolnoma narobe. Dejstvo je, da ko pride do spremembe  zob, človek, ne samo, da spremeni svoje prve zobe, takrat je tudi trenutek v življenju, ko se ves človek - kot organizacija - prvič spreminja. 
Kaj je bil v tretjem ali četrtem letu, je povsem drugačno od tistega, kar je človek v 
osmem ali devetem letu. To je resna razlika. Kar je bil - kot organizacija - v 
njegovem  tretjem ali četrtem letu, je prav gotovo podedovano. To so mu dali starši. To, kar se pa pojavlja prvič v osmem ali devetem letu življenja pa prihaja predvsem iz tega, kar je sam prinesel iz duhovnega sveta. Tako dobi človek, recimo temu, model v ljudski obliki od prednikov.On potem dela na tem modelu in ga razvija v to kar bo postal. To kar bo postal, je tisto, kar je prinesel s seboj iz duhovnega sveta. Prvi zobje, katere človek dobi so nedvomno podedovani, izdelek dediščine.  Služijo mu le kot model, po katerem gradi svoje druge (prave) zobe in to počne v skladu s silami, ki jih prinaša iz duhovnega sveta. Torej je “zgradil” svoje druge zobe. In kot je z zobmi, tako je tudi potem z celotnim organizmom.... 

sobota, 26. februar 2011

Lunin vzhod

Nekaj sem "iskal in pospravljal" po računalniku, in sem naletel še na te slike. Kakor da bi bila luna ljubosumna na prejšnji zapis o sončnem zahodu, so se mi "odkrile" te fotografije. Meni sicer zelo drage, ker me spominjajo na praznovanje lanskega Jesenskega Enakonočja. Nič jih nisem obdeloval s filtri. Take so nastale. Mi je pa bilo takrat res "čarobno". Bil sem na precej odmaknjenem kraju, kjer ne moti pogleda "umetna svetloba". Ko sem po končanem "uradnem" delu, kjer sem poleg ostalega, še nekaj prebral iz Svetih Knjig Teleme, šel ven, me je očaralo nočno vzdušje. Tako da danes, ko je naša Draga Mati Luna še v energičnem Strelcu in kasneje okoli 21.30 pride v trdnega, resnega Kozoroga, objavljam te slike, da bi mi bila naklonjena, ko bom zvečer zvrnil kupico ali dve :).


p.s.če kdo to bere še danes do polnoči in ima voljo in ostalo kar je potrebno da se pride do hiške v pekarni, bom verjetno tam (okoli 1.00) na "kupici ali dveh", pa da nazdravimo ;)

Sončni zahod


Ker  je danes oblačno in se sončni zahod ne vidi, sem našel ti dve sliki, katere sem posnel kar nekaj časa nazaj. Na stotine je fotk sončnih zahodov, vendar se mi zdi, da vedno "pašejo", ko jih gledam. Skoraj tako kot akte ;).

petek, 25. februar 2011

Človekove Pravice - LIBER OZ

Glede na to, da vlada vedno večja zmeda v svetu. Kjer so predpisani zakoni človekovih pravic zgolj farse, katere ti dajo največ to, da lahko "svobodno kupuješ" v več trgovskih središčih, namesto v enem pametnem. Da ne govorim o vojnah in vseh ostalih grozot teptanja človeka od strani Črnih Bratov, kateri se vedno bolj bojijo za svoja "jajca", katera jim bo tako in tako vsak čas razneslo. Tako objavljam Liber OZ, kateri podaja na "preprost" način Človekove Pravice, katere so v skladu z človekovo Božansko Naravo. Nič več strahu od zdaj naprej ;)
Tistemu, kateremu pa se bodo zdele te pravice preveč "enostavne" pa lahko gre takoj k psihoanalitiku in mu reče, recimo, da ne ve, zakaj ga tako moti, ker njegov partner, sosed, babica, vedno nosi rdeča oblačila ;).



Liber LXXVII vel

      z:


"zakon močnega: to je naš zakon in radost sveta" (AL II:21)

"Deluj po svoji volji in to naj ti bo ves Zakon." (AL I:40)

"Ti nimaš druge pravice, kot delovati po svoji volji. Deluj tako in nobeden ti ne bo rekel ne." (AL I:42-43)

"Vsak moški in vsaka ženska je zvezda." (AL I:3)

Tukaj ni boga razen človeka.

1. Človek ima pravico, da živi po svojem lastnem zakonu -
da živi na način kakor ga je volja:
da dela kar je njegova volja:
da se zabava kakor ga je volja:
da počiva kakor ga je volja:
da umre kdaj in kot ga je volja.

2. Človek ima pravico jesti kar ga je volja: -
da pije kar ga je volja:
da stanuje kjer ga je volja:
da se giblje kot ga je volja po površini zemlje:

3. Človek ima pravico, da misli kar ga je volja:
da govori kar ga je volja:
da piše, slika, rezlja, jedka, oblikuje, gradi kot ga je volja:
da se oblači kot ga je volja:

4. Človek ima pravico, da ljubi kakor ga je volja:-
"vzemite vašo polnost in voljnost ljubezni kakor vas je volja,
kadar, kjer in s kom vas je volja." (AL I:51)

5. Človek ima pravico ubiti tistega, kateri mu preprečuje te pravice.

"Sužnji naj služijo." --AL II:58

"Ljubezen je zakon, ljubezen usklajena z voljo." (AL I:57)


KOMENTAR NA LIBER OZ od Fra. Sabaziusa


Kako strašno
Magika brez solz, 72.pog.


Liber OZ je Aleister Crowley napisal leta 1941 za Louisa Wilkinsona (AKA Louis Marlow). Prvotno se je Liber OZ imenoval Knjiga Kozla (“The Book of the Goat”) in je veljal kot nekakšen manifest O.T.O.-ja.

Hebrejska beseda OZ nosi mnogo pomenov. Če jo izgovorimo kot “oues”, pomeni moč. Če jo izgovorimo kot “ez”, pomeni koza (a she-goat). Če jo izgovorimo kot “ahs”, pomeni močan, mogočen; če pa zadnji glas podaljšamo, pomeni priti pod okrilje, zatočišče. Črki Ayin Zayin, dodani številki 77, katera vključuje besede, kot so BOH, molil je in MNZ, vpliv Ketra, običajneje prevedeno kot sreča, usoda.

Tisti, ki so sprejeli to izredno preprosto in poetično izjavo naravnih pravic človeštva (v celoti napisano iz enozložnih besed), bi jo morali pogosto in natančno proučevati, kajti kakor je ona naša moč, je istočasno tudi naše pribežališče; in če so naše molitve goreče in če se nas drži sreča, mogoče ne bomo padli na zadnjico. Štiri moči sfinge nam bodo pri tem v pomoč. Sledeče obrazložitve bi lahko bile komur v pomoč.

1. Liber OZ se nanaša na vse moške in ženske. Ko sprejmeš Liber OZ, sprejmeš te pravice kot svoje; s tem tudi priznamo, da te pravice veljajo tudi za vse druge moške in ženske, ne samo za nas, ne samo za Telemite. “Vsak moški in vsaka ženska je zvezda.”. Toraj s sprejemom Liber OZ-a, sprejmemo tudi, da ne bomo prekršili pravic drugih (kljub temu pa to ne pomeni, da smo vezani na sodelovanje izvrševanja teh pravic drugih oseb). Crowley v 49. poglavju Magike brez solz pravi, “da prekršitev pravic drugemu, pomeni izgubo lastnih pravic do zaščite v določeni stvari”. Če zanikaš pravice drugih, si s tem zanikal samo eksistenco teh pravic; in si izgubil te pravice. Ne moreš posedovati pravico, ki jo odrekaš drugim. Tudi, ko nekdo poseduje pravico, da “ljubi, kakor ga je volja”, ni nujno, da je volja objekta, da v tej ljubezni sodeluje. Liber OZ ne odobrava posilstva.

2. Liber OZ ne daje nobenih zagotovil. (A) Liber OZ nam ne zagotavlja moči ali sposobnosti za izvedbo katerekoli izmed njegovih pravil. Človek lahko ima pravico “da riše, slika kleše, jedka, modelira, gradi kakor ga je volja”, ampak Liber OZ mu ne bo kupil materiala. Resnično, lahko ima pravico “da pije kar ga je volja”, ampak Liber OZ mu ne daje sposobnosti, da varno vozi avto, upravlja stroje, ali v vinjenem stanju izvaja ritual. (B) Liber OZ ga ne zaščiti pred posledicami izvajanja njegovih naravnih pravic. Človekova pravica “da počiva, kakor ga je volja”, ga ne varuje pred izgubo njegovega vsakdanjega kruha; njegova pravica “da je kar ga je volja” ga ne naredi imunega proti zastrupitvi ali debelosti; njegova pravica “da govori kar ga je volja” ga ne varuje pred kritiko, smešenjem, tožbami, ali izgubo prijateljstva; njegova pravica ”da ljubi, kakor ga je volja” ga ne osvobodi starševstva; in njegova pravica ”da ubije tistega, ki mu prikrajšuje te pravice” ga ne ščiti pred plinsko celico. (C) Liber OZ ne zagotavlja, da bo izvajanje katerekoli od naravne pravice rezultiralo v uspehu, sreči, izpolnitvi, zadovoljstvu, ali kakršnemkoli drugem “pozitivnem” izhodu.

3. Liber OZ nas ne osvobodi naših obvez. Liber OZ ne odobrava laganja ali neuspeha, da živimo glede na naše obljube, dogovore in odgovornosti.

S temi obrazložitvami v mislih uživaj svoje pravice. Izvajaj jih v svoji želji, da najdeš svojo Resnično voljo in jo izpolniš. Če je potrebno, se bori za svoje pravice in za pravice vseh moških in žensk.

Sabazius

Komentar prevedla: Sor. Daleth


četrtek, 24. februar 2011

Mithrovo Svetišče

Danes sem na Facebook-u naletel na en komad, katerega je dal gor Bojan R. Komad je bil od Bauhaus iz filma The Hunger. Star dober film. Pa se je debata razvila malo še okoli muzike Sun God benda od Rodney Orpheusa iz istoimenskega albuma. Ta album obožujem. In sem se spomnil, da sem pred 6 leti naredil eno montažo filma, slik in kot podlago dal en komad iz tega albuma. Moj video je čisti eksperiment, kjer sem probal vse možne filtre na programu. Kvaliteta posnetkov in ostalega je bolj slaba. Bil je mišljen samo kot del večjega projekta (seveda samo v sanjah) in prikazuje tudi sanje, katere se dogajajo v Mithrovem Svetišču.  


sreda, 23. februar 2011

Risbe

In med iskanjem dokumenta iz prejšnjega zapisa, sem naletel na svoje risbe, katere sem risal oz. se učil risat, ko sem bil v vojski še v "stari jugi". Takrat sem v vojski lahko risal, pisal, bral ..., danes pa se še samo "tepejo", seveda pod okriljem njihovih "visoko (smr)donečih parol". Kaj morem, nekaj sem jezen danes ;).

Še eni "kandidati" za leve

Večji del večera sem danes iskal en dokument, s katerim bi moral potrdit, eni finančni org., da sem jaz res tisti, kateri jim je plačeval denar. Sedaj seveda, ko bi mi ga morali izplačat. 10 let pa so me obveščali o stanju in ostalem z vsemi mojimi podatki. Tako lepo smo se razumeli. Zdaj pa naenkrat ne vedo, če sem jaz res tisti. Krdelo pravnikov in ostalih "uniformirancev" naenkrat tega zdaj ne ve. Meša se jim z kompliciranjem in izmišljanjem.  Prejšnji mesec so me še obvestili, zdaj ko bi mi pa morali izplačat, pa nimajo pojma kdo sem. Saj jaz bom ta dokument našel, oni pa z svojim načinom lahko samo propadejo. Lepo se vidi, kako vsi ti "strokovnjaki", ves čas samo izdelujejo študije, kako človeka čimbolj "oropat". Samo, tako kot lahko posameznik doživi "polom", če v tej smeri razmišlja, tako bodo tudi oni doživeli svoj "živčno finančni zlom".

torek, 22. februar 2011

Revija NOX

Danes sem dobil nekaj številk revije NOX, izdane pred 10. leti. Verjetno ena najbolj kvalitetnih revij na našem področju s to tematiko. Da bi se pa vedelo, s kakšno tematiko, pa prilagam nekaj kopij. Če katerega zanima naj me kontaktira preko maila, kateri je na mojem profilu.













nedelja, 20. februar 2011

Še o LUNI



Oltar Lune iz Eleuzijskih Misterijev - Rituala Lune
Noč je bila tako "raznoliko čudovita", kakor Luna z mnogo obrazi....že tema je bila, ko na hribu sva stala in nočno nebo opazovala. "Na levo od naju bo vstala, si tiho a odločno dejala.Vendar njen čas šele prihaja. Poglej vsi ti oblaki, kateri sedaj pokrivajo nebo, vsi ti hitijo da bi jo videli in se ji priklonili. Že preden pa bo vstopila v naše vidno oko, se bodo oblaki razklali, da se bo, kakor po drevoredu, sprehodila preko nočnega neba. Ti jo boš prvi videl, ker preko znamenja raka si močno povezan z njo". In oblaki so vedno bolj hiteli preko neba...in ko stopila sva kasneje skozi vrata, da ponovno na nočni sprehod bi šla, je res, kakor po "čudežu" Luna v vzhajanju bila. Poglej, tam je, sem vzneseno vzkliknil. In oblaki so se razprli, kakor si dejala, da Ona bi lahko to zemljo obsijala....




In začula se je slavna Gajatri mantra:


Aum! let us meditate aright
On that adorable One Light,
Divine Savitri! So may She
Illume our minds! So mote it be!

iz The Sword of Song,” Sec. II (“Pentecost”)
Footnote: 519. Gayatri. This is the translation of the most holy verse of the Hindus. The gender of Savitri has been the subject of much discussion and I believe grammatically it is masculine. But for mystical reasons I have made it otherwise. Fool!

original
Aum! tat savitur vareniam
Bhargo devasia dimahi
Dhijo jo na pratiodaiat.

To je trohejski tetrameter. Pomen: 

O! meditirajmo vestno na to častitljivo svetlobo 
božanske Savitri (notranjega sonca, ipd.),
da bi razsvetlila naše ume!

zgornji pomen in spodaj je odlomek iz : Liber IV: ABA,” Part I, Ch. II (“Pranayama and its Parallel in Speech,
Mantrayoga”), Mantra 7:

Klasični primer tega je Liber Astarte vel Berylli, Knjiga Predanosti Posebnemu Božanstvu. Ta knjiga je neprecenljive vrednosti, saj nam razodeva celoten predmet v vsakem detajlu z brezhibno sijajnostjo izraza. Njena praksa zadostuje, da oboževalca privede do visoke izpolnitve. Ta je zgolj za redke. Toda vsak študent mora vztrajati v tem, da pozdravlja Sonce (na način, ki se priporoča v Libru Reš) štirikrat dnevno, kakor tudi Luno, ko se pojavi na nebu, z mantro Gayatri. Najbolje je izgovoriti mantro nemudoma, ko jo zagledate, da se vidi, če pozornost slabi, ter ponavljati mantro vse dokler pozornost ne preneha kolebati.

sobota, 19. februar 2011

Še o SVASTIKI


Tukaj je nadaljevanje zapisa o Svastiki od 4.2.
Na levi sliki je naslednja razlaga Svastike. (a) hebrejska črka Alef, na Drevesu Življenja (je že po obliki podobna Svastiki) je postavljena na pot, ki povezuje Keter z Hokmahom v Tarotu je to 0 Atu, Norec.(b) da bi se iz Vrhovnega Sefirota (1)  začelo gibanje je potrebno nasprotje, (c) vrtenje Svastike, katero se začne z Ovnom do Bika in tako po vrsti, dokler se ne zaključi iz Rib ponovno v Ovna. Eno sončno leto.
Glede levo ali desno sučne Svastike je tudi dosti govora. Na sliki po (d) je desno sučna t.j. sončna, moška. Krak je tako, kot "rep", slično kot rep kometa in pod (e) ženska, Lunarna, katera se suče v levo.
Razmišljal sem, da levo sučna Svastika lahko tudi predstavlja Makrokoznos, kjer gredo Ozvezdja "nazaj", od Ovna do Rib in do sem, kjer smo, Vodnarja (čeprav so tudi o tem ali je že doba Vodnarja ali ne mnenja deljena, vendar ni važno, važno je da se suče;)), dočim v mikrokozmosu, na zemlji in v nas, je gibanje Svastike v desno.
17 kvadratov Svastike se nanaša tudi na IAO, katere numerična (hebrejsko) vrednost je tudi 17 (za O je vzet Vau), kar pa še nadalje"zakomplicira" ali "razjasni" skrivnost Svastike (in prav tako IAO:))

1 dekanat Rib je od 19.2 - 01.03., karta 8 Kup - NEMAR

Danes  ob 01:25  je i in  b c

Osmica Kup - NEMAR

Element - Voda

Pozicija na Drevesu življenja: Hod - 8. sefirot
Astrološke značilnosti: Saturn v Ribah

Hod, Osma Sefira, vlada tej karti v garnituri Vode. Prikazuje vpliv Merkurja, ki pa ga premaga vladajoči Saturn v Ribah. Ribi predstavljata mirno, a stoječo vodo in Saturn jo povsem omrtvi. Voda ni več morje, temveč je mlaka; in v tej karti ni več nobenega rastja, ki je bilo še v prejšnji karti. Lotusi so, vsled pomanjkanja Sonca in dežja, oveneli, prst pa jih samo zastruplja; le še dva stebla kažeta nekaj življenja. Kupe so votle, stare in počene. Urejene so v tri vrste; v zgornjih dveh vrstah so povsem prazne. Voda kaplja iz dveh cvetov v dve osrednji kupi in iz njih v spodnje, ne da bi jih napolnila. V ozadju je jezero ali laguna v prastari pokrajini, ki jo je nemogoče kultivirati; samo bolezen in zastrupljena miazma uspevata v tej širni Pustoti. Voda je temna in blatna. Na obzorju je bleda, rumenkasta svetloba, ki jo navzdol potiskajo težki svinčeni indigo oblaki. Primerjava z zadnjo karto kaže nasprotno in komplementarno zmoto. Prva je vrt Kundri, druga pa Palača Klingsorja.
V psihopatologiji Poti ta karta predstavlja Ošpice Krščanskega Misticizma. (iz Tahutijeve Knjige)

POMEN:

(+): Iniciacija v misterije. Metafizična občutja.Obdobje karmičnega prečiščevanja.  Molitev. Predanost.
(-): Ravnodušnost. Brezvoljnost. Brezciljnost.Beganje od mesta do mesta. Beda.Čustvena nestabilnost.  Žalost. Samoizpraševanje, samoraziskovanje. Občutki krivde. Višek neugodnosti, brez moči za borbo.
Ravnodušnost pri doseganju uspehov. Nenadna želja po samomoru. Pomanjkanje ravnodušnosti do čustev. Preveč pasivnosti. Težave na zdravstvenem in čustvenem področju. Uspešna situacija lahko postane neznosna. Karta tatov.

četrtek, 17. februar 2011

Giordano Bruno

Na današnji dan 17.2.1600 je v Rimu umrl Filippo Giordano Bruno. Bil je italijanski mistik, filozof, astronom, pesnik, matematik...Po prevari, ga je aretirala inkvizicija in je nazadnje bil zaprt v Angelskem gradu v Rimu. Ker ni hotel umaknit svojih filozofskih stališč, so ga obsodili na grmado. V sodbi je tudi nekako tako pisalo, da je bil "okorel in vztrajen heretik". Verjetno jih je jezilo, ko je zapisal in jih vprašal med drugim tudi »Kaj mi boš odgovoril na `kaj je zunaj sveta`? Če praviš, da tam ni nič, potem, seveda, neba in sveta ne bi bilo nikjer.«  Dovolj za grmado. Ampak na grmadi, katera je bila seveda javna, jim še reče: »Vi, ki sodbo izrekate, se je bojite bolj kot jaz, ki jo sprejemam.«  In v današnjem času, ko poslušam zahteve, da se naj cerkev "opraviči" in kaj še ne vse. In se vprašam. Pa kdo to hoče. Sam si ne štejem v čast, če bi prosil, recimo "morilca" da se naj opraviči. In on bi se nekaj časa "izmotaval" in potem končno privolil v olajšanje "masi ovac". Se mi zdi, da si to kar sami "uprizarjajo" ;). Ker "odgovorni" si ne upajo izgovorit obsodbo sebe/opravičilo, ker jim je Bruno lepo rekel, da se jo bojijo bolj kot on, ki jo sprejema. To jim zvoni v ušesih že 400 let. Ni čudno da pravijo, da je toliko žalosti in trpljenja na tem svetu. Obstaja pa skoraj idealna rešitev. Priznat ga za Svetnika in Mučenca, kateri jih bo vedno "opozarjal" na njihova nespametna dejanja, tako, da se jim to ne bi več nikoli ponovilo. Samo spet problem. Potem bi imeli praktično nešteto Svetnikov in Mučenikov. Ne, ne vem, no. Zakaj sem sploh začel "to nekaj pisat" ;)

ponedeljek, 14. februar 2011

Zgodba izpod mojega peresa

V  trenutku, ko tema Noči sprejema še zadnje žarke, da jih vsrka in alkemično obdela skozi noč... Ko Tum z vso  Radostjo v svoji barki pluje v teme Noči. Točno takrat, stojim opogumljen in ojačan z dnevno svetlobo, da stopim Noči naproti. Spet se bo dogajala, tista čudovita medigra, ko skrito nočno Sonce nam nevidno v nočnem združevanju s svojo Ljubljeno pripravlja tisti Eliksir, Eliksir, ki se izločati začne kot prvi jutranji žarek, kakor da temo raztapljati prične. O Kefra, Ti Polnočno Sonce, ki si kakor hrošč, ki svojo kroglo naprej vrti, da od polnoči do jutra ta Eliksir naredi. Skritost in Tišina sta Tvoja vrlina, ker le tako se ta čudež lahko zgodi.
Tri stvari so potrebne, da se ojača naš zanos. Vino, glasba in ženske/moški. In prav zato, bo vso vino popito to noč v čast in z največjo ljubeznijo posvečeno njej, Afroditi, da bi se lahko spustila in preko prelepe nočne dame s svojimi ustnicami usmrtila moje telo. Ah, ah in  me povzdignila v svoje Poljane. In tako je z vsakim kozarcem moj žar močnejši postajal. O Ljubljena moja. Prišepni mi, kako te naj še bolj obožujem in častim. In potem tiho, čisto potiho, kljub glasnosti okolja, sem glasbo zaslišal. Kako lepa je bila in počasi me je napolnjevala. Kaj je mogočnost, stoječa za to glasbo. Počasni ritmi, ki so se približevali izza  miline harmonij, so napovedovali prihod. Vedno močnejši so postajali. Ritem je prevzel moje telo, mišice, celice. Začel ga je premikat v svojem ritmu. Ples je postajal vse oživljajoči. Zemeljske gibe so prevzeli božanski vzgibi. Vsa okolica je bila v plesu. Ekstaza se je dvigovala. Zaslišal sem ženski glas iz množice plešočih teles, kateri govoril je: »To je ON. Sam Apolon nas bo vodil, da bi tako, kot je Dioniz preko vina ojačal naša srca, nas Apolon preko glasbe popeljal do najvišjih vrhuncev, katerih je on Gospodar. Plešimo in pijmo zatorej, da se lahko radostimo.« Zavedal sem se svojega kozarca vina in videl, da ni več tu in tam. Da je pitje vina tudi ples, ki ojača naš zanos. Niti za trenutek nisem skrenil stremljenja k Njej, za katere poljub sem bil pripravljen dati vse. O Afrodita, kako naj te ne bi Ljubil? Ti, vsa Lepota in Radost. In Tvoj Vonj je kakor veter, ki razpihuje moj žar, da lahko močnejši postaja. Daj, da ga začutim tu med smrtniki, da bom vedel, da si se spustila med nas, ter nam dala možnost, da bivamo v tvoji Blaženosti. O vino, ki polziš preko mojih ustnic, spremeni se v radost, ki bo Njej v čast. Spet se obračam v ritmu, ki vse močnejši postaja. In potem, začutim Vonj, tako sladek, vse omamljajoč, kako mi prodira skozi nosnice. Napolni vsako celico mojega telesa. Plamen se dviguje v meni. To je njen Vonj. Ne moreš, da ga ne bi prepoznal, ko ga začutiš. Kajti v primerjavi z Njim, so vsi ostali vonji samo vonji. Vse misli so se mi ustavile. Ritem plesa se stopnjuje. Vino ustvarja svoj čudež. Vonj pa ne pojenja. Vse bližje mi prihaja, vse močnejši je. O Ljubljena moja, raztopil se bom v ekstazi tega plesa z Tvojim Vonjem. V tem divjem plesu začutim rahel dotik znova in znova. Vonj me vse bolj objema. Ona je tukaj. Še malo in uzrl jo bom. Divji ples in ritem ne popuščata. Vino polzi preko ustnic. Rahli dotiki pa se nadaljujejo. Ne morem več zdržati tega milovanja, obrnem se in vsa lepota preplavi moje telo. To je Ona. In prepoznam jo kot glas, ki je prej napovedoval :«To je On. Sam Apolon nas bo danes obiskal...«. Ah, ah, ljubljena moja, cvet moj. Če se Afrodita skozi tebe želi povezati z Apolonom skozi mene, kako se bi le lahko midva temu uprla. Tej ekstazi brez konca. Še dobro, da sva ubila svoji telesi, preden se je  ples začel. Drugače bi pijana tavala po temačnih ulicah, zamegljena s čustvenimi demoni. Nora od vina bi zamenjala sence za resničnost, sladko strastno nočno svetlobo za temo pekla. In dotaknem se te, pa čeprav so moji udi mrtvi, ker le tako lahko moja duša brezmadežno objame tvojo. Mesenost, nižje strasti in pasti, egoistične predstave, vse to sem žrtvoval, da bi lahko moji duši omogočil čisto spojitev. In viharji strasti so divjali in pustošili. A midva sva se, kakor peresi, dvignila skozi nično točko tornada do vrhuncev nebes. Tu sem užival v tvojih silovitih poljubih, lili so po mojem golem telesu, tako, da je žadova palica že razprostrla svoja krila in stala kot obelisk v vsej svoji lepoti in moči. »Pozdrav Tebi, ki si namestnik Sonca na zemlji« si vzklikala, ko tvoj cvet je mojo palico prekril. » S tvojo pomočjo bom lahko dosegla Hadita v sebi. Moj obod, ki je neskončno velik, se bo združil z Teboj, ki si neskončno majhen, a vseeno prisoten v vsem«. V ekstazi spoznanja si kričala: » Orgazem duše iščemo, ne telesa«. In noč naju je prekrila, a skrito nočno-črno Sonce je dovrševalo svojo alkemijo.
In Črni ptič noči me z svojimi krili oplazi, da me iz sanj prebudi, ker Sonce že nadira, da svoj čudež izroči. Hvala Ti, o moj Angel, ki tako ljubeče ob meni stojiš in me vodiš, da ta čudež ne zamudim. Ker jalova so prizadevanja, če pred ciljem poklekneš in radostno stopnico na poti za čisto ekstazo na cilju zamenjaš. Črni moj, kakor Sonce podnevi te vidim sijati. Tvoja črnina je takšna, da pred njo vsi demoni pokleknejo. O, Angel moj, kakor si črn ptič ponoči, tako si zame bela golobica podnevi. Ni besede v meni, s katero bi lahko opisal mojo spoštovanje in ljubezen do Tebe. Ker Ti si Jaz in Jaz sem ON. In tako oči odprem, ko vsa še pokrita z nočno naslado ob meni ležiš. Tema je še, vendar svetloba že počasi nadira. Čisto blizu se ti premaknem, da vsak tvoj dih začutim. In tvoj Vonj je še vedno prisoten, o Ljubljena moja, tisočero hvalnic ti bom pel, ker svoj dar si pustila na Zemlji tej. In kakor da bi me slišala, se počasi v spanju premikati začneš. In s svojimi norimi ustnicami se dotaknem tvojega čela. In glej, ravno takrat Sonce vzhaja, da lahko izloči svoj nočno pridobljeni eliksir, preko zakramenta najine združitve, ko obsije to zemljo in skupaj z mojim poljubom  prižge Svetilko Radosti v srcu tvojem. In ko tako počasi odpreš oči, mi spregovoriš: » O Sonce moje radosti« in me k svojim prsim pripojiš. » Kakšen lep čudež se je zgodil, da lahko s Soncem  v sebi in tebi ter na nebu se poistovetim in ga obožujem«. Potem si zapadla v rahlo zamaknjenost in nadaljevala: »Mar Hadit ne govori: Jaz sem plamen, ki gori v srcu vsakega človeka in v jedru vsake zvezde…«

St. Valentin (pr.105 - pr.165 e.v.)

Na današnji dan se praznuje dan Svetega Valentina. Seveda se točno ne ve, dan njegovega rojstva. Ve se pa, vsaj koliko se je ohranilo (beri, da niso uničili), kdo je bil in kaj je učil. Prav tako je tudi Svetnik Gnostične Katoliške Cerkve

nedelja, 13. februar 2011

Hafis - PAZIL SI NAME

Ker je bilo v prejšnjem zapisu govora o Angelu rojenem v telesu, sem se spomnil pesmi, kako je tega Angela znal lepo opisat Hafis.


PAZIL SI NAME

Zjutraj,
ko sem se začel prebujati,
se je spet zgodilo-

tisti občutek,
da si Ti, Ljubljeni,
celo noč bedel ob meni
in pazil name,

tisti občutek,
da si se takoj, ko sem se v spanju začel premikati,

s svojimi ustnicami dotaknil mojega čela
in prižgal Sveto Svetilko
v mojem srcu.

Moje skromno razmišljanje o tej pesmi: Angel, mislim na Svetega Angela Varuha daje v snu, kakor je zapisano. V našem nezavednem. Ti, Ljubljeni, napisano z veliko začetnico razodeva, da je to ravno On. In ko se dotakne čela in z tem "aktivira" adžna čakro, istočasno s tem prižge Sveto Svetilko, ali srčno čakro, kjer je njegovo "domovanje". Tu je nakazan spust energije. Ta njegova "komunikacija" se zjutraj, ko se prebujamo "ohrani" v tistem občutku, ...da si Ti Ljubljeni... Da bi pa to zjutraj začutili, je potrebno, da ko gremo spat razmišljamo v tej smeri, ne pa o tem "kaj je baba čula, kaj je baba rekla". Feministke ne se jezit, samo pregovor je ;). Moški, tudi za nas velja :)

petek, 11. februar 2011

Modrost dneva, ne, temveč Modrost celega Življenja

"Nikoli ne smemo pozabit, da smo mi smrtniki, nesmrtni Angeli, rojeni v tem telesu". To modrost, katero se trudim imet za "mantro", ne da izniči mojo "senco", temveč da jo(se) lahko  spoznavam iz tega trdnega Temelja. Tako vse "prikazni", v smislu trpljenja življenja izginejo. Eksistenca, postane čista radost in vse neprijetnosti na poti skozi življenje, so samo moj učitelj, katere me ne vržejo na kolena, temveč dvigujejo, tako da lahko vedno bolj hodim Zravnano.

IZ RUBRIKE: Malo za šalo, malo zares


Da bi se mariborska nadškofija izvlekla iz finančne krize, je v sodelovanju z Dravskimi elektrarnami (katera je posojala denar), pripravila nov izdelek. Tega bodo skupaj z dobavo elektrike dobila vsa gospodinjstva. Vse skupaj je že odobril tudi papa-ratzi. Akcije poteka pod geslom: "novo stikalo za luč in z tem boljši uvid v naše probleme" ;)

sreda, 9. februar 2011

ELIFAS LEVI

8. februarja 1810 (umrl 1875), se je rodil Eliphas Levi, katerega pravo ime je bilo Alphonse-Louis Constant. Ta veliki um, kateri je pomembno vplival na takratno in kasnejše dogajanje v Evropi, je napisal nekaj knjig, od katerih so najbolj znane Dogma in ritual visoke magike in njegovo najpomembnejšo delo Ključ misterijev. Prav tako je naveden, kot eden izmed Svetnikov Gnostične Katoliške Cerkve. Znana je tudi njegova upodobitev Bafometa (na desni), katera pa še vedno vzbuja strah, predvsem tistim, kateri se še niso uspeli "zbuditi" iz "krščansko vsiljenega strahu". Ali po domače povedano, ne mislijo s svojo glavo. Mogoče, bom še kdaj napisal kaj na to temo. Drugače, pa se ta slika, da preštudirat preko 15 Atuja tarot kart. No, kakor koli, mi gremo naprej. Spodaj podajam  nekaj odlomkov, tako za »pokušino«, iz Levijevega najpomembnejšega dela, Ključ misterijev. Izdana (2006) je bila tudi v slovenskem jeziku v prevodu Janez Trobentarja. Dobi pa se v knjigarnah ali na tem naslovu:







 ELIFAS LEVI

KLJUČ  MISTERIJEV

V SKLADU Z

ENOHOM,

ABRAHAMOM, HERMESOM TRISMEGISTOM

IN

SOLOMONOM.

  
»Religija pravi: 'Verjemi in boš razumel.'
Znanost pa je prišla, da bi ti rekla: 'Razumi in boš verjel.'
»Tedaj bo znanost spremenila svojo fasado;
duh, ki je bil tako dolgo razstoličen in pozabljen,
bo zavzel svoje staro mesto; izkazalo se bo, da je
stara tradicija vsa resnična in da je celotno poganstvo le
sistem izkvarjenih in zamenjanih resnic, in da bi ga prečistili,
zadostuje to, da jih postavimo, tako rekoč, znova nazaj na njihovo
mesto, da jih bomo uvideli sijati z vsemi njihovimi žarki.
Z eno besedo, vse ideje se bodo spremenile;
in ker z vseh strani mnoštvo izbranih vpije v en glas:
'Pridi, Gospod, pridi!', čemu bi črtili može, ki se mečejo naprej
v to veličastno prihodnost, ponosni na to, da so jo predvideli?«
(J. De Maistre, Soirees de St.Petersbourg.)

:
:


TRETJI DEL

MISTERIJ NARAVE
VELIKI MAGIJSKI DEJAVNIK

GOVORILI smo o neki neskončno se raztezajoči substanci.
Ta substanca ali snov tvori zemljo in nebo; se pravi, da je, v skladu z njeno stopnjo polarizacije, fina ali groba. Ta snov je to, kar je Hermes Trismegistos imenoval velika Telesma. Ko proizvede sevanje, se imenuje Svetloba.
To je ta snov, ki jo je Bog ustvaril pred vsem drugim, ko je rekel, »Naj bo svetloba.«
Ona je obenem snov in gibanje.
Ona je fluid, in neprestana vibracija.
Njena inherentna sila, ki jo spravi v gibanje, se imenuje magnetizem.
V neskončnem je ta edinstvena substanca eter ali eterična svetloba.
V zvezdah, ki jih ona magnetizira, postane astralna svetloba.
V organiziranih bitjih pa svetloba ali magnetni fluid.
V človeku ona oblikuje astralno telo, ali plastični medij.
Volja inteligentnih bitij deluje neposredno na to svetlobo, in preko nje na vse tiste dele Narave, ki so podvrženi preoblikovanju inteligence.
Ta svetloba je običajno ogledalo vseh misli in vseh oblik; ona ohranja podobe vsega, kar je kdaj obstajalo, odseve minulih svetov, ter po analogiji, obrise prihodnjih svetov. Ona je instrument taumaturgije in divinacij ali prerokovanja, kar nam preostaja, da razložimo v tretjem in zadnjem delu tega dela....

DRUGO POGLAVJE


ŽIVLJENJE IN SMRT - SPANJE IN BUDNOST

SPANJE je nepopolna smrt; smrt je popolno spanje.
Narava nas prisiljuje k spanju, da bi nas navadila na idejo smrti, in nas s sanjami opozarja na obstoj drugega življenja.
Astralna svetloba, v katero nas pogrezne spanje, je kakor ocean, v kateri plavajo neštete podobe, razbitine uničenih bitnosti, prividi in odsevi tistih, ki minevajo, slutnje tistih, ki imajo za priti.
Naše nervno razpoloženje privlači k nam tiste podobe, ki odgovarjajo našim zahtevam in naravi naše utrujenosti, enako kakor magnet, ki premika razne delčke kovin, posebej rad privablja železne občutke.
Sanje nam razodevajo bolezen ali zdravje, spokojnost ali zmedenost, našega plastičnega posrednika, in posledično tudi našega nervnega aparata.
One oblikujejo naše slutnje vsled analogije, ki jo podobe njim predstavijo.
Vse ideje imajo namreč dvojen pomen za nas, odnašajoč se na naše dvojno življenje.
Obstaja jezik sna; v budnem stanju ga je nemogoče razumeti, ali celo razporejati njegove besede.
Jezik sna je jezik narave, hieroglifski v svojem značaju in ritmičen v svojem glasenju.
Sen je lahko omotičen ali pa luciden.
Blaznost je nenehno stanje vrtoglavega somnambulizma.
Nasilno vmešavanje lahko blazneža spravi k pameti, ali pa ga ubije.
Halucinacije, ko zadobijo odobravanje inteligence, so prehodni napad blaznosti.
Vsaka miselna utrujenost sprovocira dremež; a če utrujenost spremlja nervna razdraženost, potem je spanje nepopolno in navzame značilnost somnambulizma.
Včasih zaspimo, ne da bi se tega zavedali, sredi resničnega življenja; in potem, namesti da bi mislili, sanjamo.
Kako je mogoče, da se spominjamo stvari, ki jih nikdar nismo doživeli? Ker smo jih sanjali v budnem stanju.
Ta pojav neprostovoljnega in nezaznavnega spanja, ko nam le-to nenadoma premosti resnično življenje, se pogostoma dogodi tistim, ki prenaprezajo svoj nervni organizem vsled izgredov, bodisi v delu, budnosti, pitju ali erotiki.
Monomaniaki spijo, ko izvajajo nerazumna dejanja. Ko so budni, se ničesar več ne spominjajo.
Ko je policija aretirala Papavoinea, jim je mirno rekel te nenavadne besede: Zamenjali ste me z nekom drugim.
To je bil somnambulist, ki je še vedno govoril.
Edgar Poe, ta nesrečni genialni možakar, ki se je omamljal, je zastrašljivo opisal somnambulizem monomaniakov. Včasih gre za morilca, ki sliši, in kar se mu zdi, da vsi slišijo, skozi zidove grobnice bitje srca svoje žrtve; včasih gre za zastrupljevalca, ki, nenadoma si rekoč, »Varen sem, če le ne grem in se prijavim,« konča s sanjanjem na glas, da se gre prijavit, in v resnici to tudi dekansko stori. Edgar Poe si ni izmislil teh oseb, niti dogodkov v svojih nenavadnih novelah; on jih je sanjal v budnem stanju, in zato jih je tako dobro odel v barve tako šokantne stvarnosti…..