Danes, dan poln dogodkov, kar se tiče dogajanja na nebu in posredno tudi pri nas na zemlji. Polna Luna v Dvojčkih in Lunin mrk sta se odvijala tam malo po njenem vzhodu, okoli 15.30 ure. Uran je v Ovnu in je začel svojo direktno pot. Naša ekipa je bila (kot vedno;)) na vse to pripravljena in spodaj so slike (še sveže) iz terena ;).
Deluj po svoji volji in to naj ti bo ves Zakon. - AL I:40
Prikaz objav z oznako Luna. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Luna. Pokaži vse objave
sobota, 10. december 2011
sreda, 12. oktober 2011
Sonce in Luna

Danes ponoči je Sonce vstopilo v Luno ;) in potem, malo kasneje, je tudi luna, tista na nebu okoli 4.00 bila polna. Vse skupaj pa se je začelo tam malo po sončnem zahodu, ko je luna začela vzhajati in bila tako blizu, da se jo je dalo celo poljubiti. Ta poljub pa je potem tako razvnel Sonce, da je, kakor je na začetku zapisano, vstopilo, tam okoli polnoči v Luno :). Ah, Draga Moja Luna, takrat, ko si polna Sonca si mi najlepša :).

četrtek, 17. marec 2011
Kiss the Moon
V soboto, 19. marca bo Luna najbližje Zemlji v zadnjih 18 letih. Astronomi pravijo, da se naj ne bi videla svetlejša, temveč za cca.7% večja. Na ta dan ob 19.10 bo tudi polna luna in ob 21.03 bo stopila v Tehtnico. Plimovanje se bo povečalo in ker je v vsaki alkoholni pijači tudi voda, bo zanimivo opazovat, kako se bo to odražalo na našo notranjo "tehtnico". Jaz bom vsekakor pil žganje, ker je tam manj vode kot recimo v pivu, vinu;). No, vse pa je odvisno, če bom sploh prišel iz gozda, kamor grem pred tem "po gobe z vilo" :). Kakor koli, na to sobotno noč se bo verjetno kar dogajalo in ne pozabit, ker bo luna "tako blizu", se jo bo dalo zaradi tega še lažje poljubit ;).
AL I/16. Kajti on je vedno sonce, in ona luna. A njegov je krilati skriti žar in njena upogibajoča svetloba zvezd.
sobota, 26. februar 2011
Lunin vzhod
p.s.če kdo to bere še danes do polnoči in ima voljo in ostalo kar je potrebno da se pride do hiške v pekarni, bom verjetno tam (okoli 1.00) na "kupici ali dveh", pa da nazdravimo ;)
nedelja, 20. februar 2011
Še o LUNI
| Oltar Lune iz Eleuzijskih Misterijev - Rituala Lune |
In začula se je slavna Gajatri mantra:
Aum! let us meditate aright
On that adorable One Light,
Divine Savitri! So may She
Illume our minds! So mote it be!
iz The Sword of Song,” Sec. II (“Pentecost”)
Footnote: 519. Gayatri. This is the translation of the most holy verse of the Hindus. The gender of Savitri has been the subject of much discussion and I believe grammatically it is masculine. But for mystical reasons I have made it otherwise. Fool!
original
Aum! tat savitur vareniam
Bhargo devasia dimahi
Dhijo jo na pratiodaiat.
To je trohejski tetrameter. Pomen:
O! meditirajmo vestno na to častitljivo svetlobo
božanske Savitri (notranjega sonca, ipd.),
da bi razsvetlila naše ume!
zgornji pomen in spodaj je odlomek iz : Liber IV: ABA,” Part I, Ch. II (“Pranayama and its Parallel in Speech,
Mantrayoga”), Mantra 7:
nedelja, 6. februar 2011
O okultnem značaju Lune
Spodnji odlomek je samo del XIV. poglavja, kateri se nanaša na Luno, iz romana Moonchild od A.C.
Poglavje XIV
Poučna razprava o okultnem značaju Lune, njeni trojni naravi, štirih fazah in osemindvajsetih postajališčih, ...
Ljudje antike, katerih modrost prezirajo tisti, ki je niso nikdar preučili, a so zadovoljni s pretvezo, ki sicer ne prevara nikogar, da razumejo sodobno znanost, bi z nasmeškom na ustnicah pripomnili, da “najnovejša odkritja” pogosto spominjajo na katero od Aristotelovih domislic ali Heraklitovih špekulacij. Zakotnejše ameriške univerze, na katerih se poučuje kmetovanje ali rudarstvo in nekaj postranskega “neuporabnega” znanja za zabavo, so polne domišljavih malih profesorjev, katerim v Londonu ali Berlinu ne bi dovolili pometati laboratorijev. Ambicija teh ljudi je izboriti si ilustriran intervju v sobotni prilogi, z izčrpnim poročilom o njihovih čudovitih odkritjih, ki so zrevolucionizirala umetnost sesanja jajc. Še posebej so strogi do starih primerkov kot je Charles Darwin. V svoji nevednosti verjamejo napihnjenostim prilizovalcev demokracije, ki vsakodnevno blebečejo o napredku, vse, kar je starejše od šestih mesecev, pa se jim zdi zastarelo. Ne vedo, da to drži le za gromoglasne gobaste traparije, katerim oni pravijo resnica.
Bistvena razlika med antično in sodobno znanostjo sploh ni na polju teorije. Sir William Thomson je bil prav tak metafizik kot Pitagora ali Raymond Lully, Lukrecij pa ravno tolikšen materialist kot Ernst Haeckel ali Buchner.
Vendar smo mi iznašli načine zanesljivega merjenja, ki jih oni niso poznali, zaradi česar so naše metode klasifikacije bolj kvantitativne kot pa kvalitativne narave. Kot posledica tega je precejšen del njihove znanosti nerazumljiv; ne vemo več natančno, kaj so mislili s štirimi elementi ali tremi aktivnimi principi: žveplom, merkurijem in soljo. Del tradicije so ohranile združbe modrih, ki so se zaradi preganjanj umaknili in starodavno znanje šepetaje predajali drug drugemu, saj je posedovanje katerekoli knjige razen molitvenika veljalo za herezijo.
Devetnajsto stoletje je strmoglavilo večino nekdanje cerkvene tiranije, na začetku dvajsetega pa je znanje zopet postalo mogoče posredovati javnosti. Modreci so se zbrali, in odkrili zanesljivega študenta, ki je posedoval potrebno literarno sposobnost. Revidiral je in zagotovil antično znanje, ter ga naposled objavil v vrsti periodične enciklopedije, imenovane Ekvinokcij, katero je zaradi stalnega povpraševanja že takrat bilo skoraj nemogoče kupiti.
V antični znanosti je velik del klasifikacije slonel na planetih. Stvari, ki so po naravi vroče in ognjene, kot naprimer levi, poper in vročica, so spadale pod Sonce, Jupitra ali Mars; stvari, ki so bile hitre in subtilne pod Merkurja, hladne in težke pa pod Saturna.
Toda lastnosti večine planetov se v različnih razmerjih pojavljajo skoraj v vseh stvareh, in bolj ko so njihove lastnosti uravnovešene in združene, bolj naj bi stvar bila popolna, oblikovana bližje božanski popolnosti. Samemu človeku so rekli mikrokozmos, podoba stvarnika. V njem so vsebovani vsi planeti, v njegovi naravi pa so predstavljena celo znamenja zodiaka. Energija Ovna se nahaja v glavi, Bik daruje marljivost in vzdržljivost človekovim ramenom, Lev predstavlja pogum njegovega srca in ognjevitost značaja; kolena, ki služijo za odskok, spadajo pod Kozoroga, vse skupaj pa je razmejeno in nadalje razpodeljeno v lepoti in harmoniji in tako tudi deluje.
V tem nenavadnem jeziku predstavlja Luna predvsem vse receptivne stvari, saj je mesečeva luč le odsev sončeve. Tako je “lunarno” skoraj sinonim za “žensko.” Ženska je spremenljiva, v celoti zavisi od vpliva moškega; v določenem trenutku je plodna, v drugem neplodna, glede na fazo pač, v kateri se nahaja. Vsak dan gre Luna na svoji poti skozi določen del zodiaka, in njen vpliv v tistem trenutku ali postajališču, kot so mu rekli, je v skladu z domnevno naravo ustreznega ozvezdja. Prav z namenom, da bi Iliel bivala v harmoniji s sleherno lunarno lastnostjo, je bila urejena njena vsakodnevna rutina.
Toda iznad teh neznatnih detajlov je veliki značaj Lune, ki je po svoji naravi trojen. Ona je namreč Artemis ali Diana, sestra Sonca, sijoča deviška boginja, zatem Izis-učiteljica, ki človeku prinaša luč in čistost, ter je vez med njegovo animalno dušo in večnim jastvom; ona je Perzefona ali Prozerpina, duša dvojne narave, ki polovico leta preživi na zemlji, polovico pa v Hadesu, saj je mati ni uspela dokončno vrniti nazaj na zemljo, ker je zaužila granatno jabolko, ki ji ga je bil ponudil njen gospod. In nazadnje je Hekata, ki je povsem peklenska stvar, jalova, grozljiva in zlobna kraljica smrti in zlonosnega čarovništva.
Vsi trije značaji so vsebovani v naravi ženske. Artemida je nedotakljivo, nežno in žareče bitje; Hekata je babura, ženska, za katero ni več upanja materinstva; njena duša je črna od zavisti in sovraštva, ki ga čuti do srečnejših smrtnikov; ženska v cvetu življenja je Perzefona, zaradi katere je Demetra preklela polja, ki niso več dajala žita, vse dokler ni Hades privolil in ji dopustil polovico leta bivati na zemlji. Ta “Luna” starodavnih ljudstev ima resničen psihološki pomen, ki je smiselen tako danes, kot v časih, ko so Mitrini svečeniki žrtvovali svoje bike. Ona je duša - ne večno in nemrljivo Sonce resnične duše, temveč animalna duša, ki je njena projekcija, in podlega spremembi in žalosti, igri vseh sil univerzuma, katere “odrešitev” predstavlja razrešitev kozmičnega problema. Seme ženske je namreč tisto, ki stre glavo kače, in to simbolično stori vsaka ženska, ki si izbori materinstvo.
Vse ostale so zares lahko deviške kot Artemida, svečenica svetega in neizrekljivega obreda, a z naslednjo izjemo: neuspeh doseči zadani si cilj, jih pripelje na temno stran Lune, v hladno in jalovo domovanje preklete Hekate.
Sedaj vidimo, kolikšen je obseg teh idej, kako občutljiva je formula ženske, ki obsega vse te skrajnosti, katere tako pogosto doživlja v enem samem trenutku - glede na naravo vpliva, kateremu v danem trenutku podlega.
Cyril Grey je nekoč na srečanju sufražetk med svojim govorom dejal:
“Ženske so brez duše, imajo samo spol; ne poznajo nobene morale, ampak le svoje kaprice; njihov um je vladavina drhali, zato bi morale samo one, in izključno one, imeti volilno pravico.”
Izžvižgan je sedel na stol in v naslednjih štiriindvajsetih urah prejel štirinajst poročnih ponudb....
Naročite se na:
Objave (Atom)




