V trenutku, ko tema Noči sprejema še zadnje žarke, da jih vsrka in alkemično obdela skozi noč... Ko Tum z vso Radostjo v svoji barki pluje v teme Noči. Točno takrat, stojim opogumljen in ojačan z dnevno svetlobo, da stopim Noči naproti. Spet se bo dogajala, tista čudovita medigra, ko skrito nočno Sonce nam nevidno v nočnem združevanju s svojo Ljubljeno pripravlja tisti Eliksir, Eliksir, ki se izločati začne kot prvi jutranji žarek, kakor da temo raztapljati prične. O Kefra, Ti Polnočno Sonce, ki si kakor hrošč, ki svojo kroglo naprej vrti, da od polnoči do jutra ta Eliksir naredi. Skritost in Tišina sta Tvoja vrlina, ker le tako se ta čudež lahko zgodi.
Tri stvari so potrebne, da se ojača naš zanos. Vino, glasba in ženske/moški. In prav zato, bo vso vino popito to noč v čast in z največjo ljubeznijo posvečeno njej, Afroditi, da bi se lahko spustila in preko prelepe nočne dame s svojimi ustnicami usmrtila moje telo. Ah, ah in me povzdignila v svoje Poljane. In tako je z vsakim kozarcem moj žar močnejši postajal. O Ljubljena moja. Prišepni mi, kako te naj še bolj obožujem in častim. In potem tiho, čisto potiho, kljub glasnosti okolja, sem glasbo zaslišal. Kako lepa je bila in počasi me je napolnjevala. Kaj je mogočnost, stoječa za to glasbo. Počasni ritmi, ki so se približevali izza miline harmonij, so napovedovali prihod. Vedno močnejši so postajali. Ritem je prevzel moje telo, mišice, celice. Začel ga je premikat v svojem ritmu. Ples je postajal vse oživljajoči. Zemeljske gibe so prevzeli božanski vzgibi. Vsa okolica je bila v plesu. Ekstaza se je dvigovala. Zaslišal sem ženski glas iz množice plešočih teles, kateri govoril je: »To je ON. Sam Apolon nas bo vodil, da bi tako, kot je Dioniz preko vina ojačal naša srca, nas Apolon preko glasbe popeljal do najvišjih vrhuncev, katerih je on Gospodar. Plešimo in pijmo zatorej, da se lahko radostimo.« Zavedal sem se svojega kozarca vina in videl, da ni več tu in tam. Da je pitje vina tudi ples, ki ojača naš zanos. Niti za trenutek nisem skrenil stremljenja k Njej, za katere poljub sem bil pripravljen dati vse. O Afrodita, kako naj te ne bi Ljubil? Ti, vsa Lepota in Radost. In Tvoj Vonj je kakor veter, ki razpihuje moj žar, da lahko močnejši postaja. Daj, da ga začutim tu med smrtniki, da bom vedel, da si se spustila med nas, ter nam dala možnost, da bivamo v tvoji Blaženosti. O vino, ki polziš preko mojih ustnic, spremeni se v radost, ki bo Njej v čast. Spet se obračam v ritmu, ki vse močnejši postaja. In potem, začutim Vonj, tako sladek, vse omamljajoč, kako mi prodira skozi nosnice. Napolni vsako celico mojega telesa. Plamen se dviguje v meni. To je njen Vonj. Ne moreš, da ga ne bi prepoznal, ko ga začutiš. Kajti v primerjavi z Njim, so vsi ostali vonji samo vonji. Vse misli so se mi ustavile. Ritem plesa se stopnjuje. Vino ustvarja svoj čudež. Vonj pa ne pojenja. Vse bližje mi prihaja, vse močnejši je. O Ljubljena moja, raztopil se bom v ekstazi tega plesa z Tvojim Vonjem. V tem divjem plesu začutim rahel dotik znova in znova. Vonj me vse bolj objema. Ona je tukaj. Še malo in uzrl jo bom. Divji ples in ritem ne popuščata. Vino polzi preko ustnic. Rahli dotiki pa se nadaljujejo. Ne morem več zdržati tega milovanja, obrnem se in vsa lepota preplavi moje telo. To je Ona. In prepoznam jo kot glas, ki je prej napovedoval :«To je On. Sam Apolon nas bo danes obiskal...«. Ah, ah, ljubljena moja, cvet moj. Če se Afrodita skozi tebe želi povezati z Apolonom skozi mene, kako se bi le lahko midva temu uprla. Tej ekstazi brez konca. Še dobro, da sva ubila svoji telesi, preden se je ples začel. Drugače bi pijana tavala po temačnih ulicah, zamegljena s čustvenimi demoni. Nora od vina bi zamenjala sence za resničnost, sladko strastno nočno svetlobo za temo pekla. In dotaknem se te, pa čeprav so moji udi mrtvi, ker le tako lahko moja duša brezmadežno objame tvojo. Mesenost, nižje strasti in pasti, egoistične predstave, vse to sem žrtvoval, da bi lahko moji duši omogočil čisto spojitev. In viharji strasti so divjali in pustošili. A midva sva se, kakor peresi, dvignila skozi nično točko tornada do vrhuncev nebes. Tu sem užival v tvojih silovitih poljubih, lili so po mojem golem telesu, tako, da je žadova palica že razprostrla svoja krila in stala kot obelisk v vsej svoji lepoti in moči. »Pozdrav Tebi, ki si namestnik Sonca na zemlji« si vzklikala, ko tvoj cvet je mojo palico prekril. » S tvojo pomočjo bom lahko dosegla Hadita v sebi. Moj obod, ki je neskončno velik, se bo združil z Teboj, ki si neskončno majhen, a vseeno prisoten v vsem«. V ekstazi spoznanja si kričala: » Orgazem duše iščemo, ne telesa«. In noč naju je prekrila, a skrito nočno-črno Sonce je dovrševalo svojo alkemijo.In Črni ptič noči me z svojimi krili oplazi, da me iz sanj prebudi, ker Sonce že nadira, da svoj čudež izroči. Hvala Ti, o moj Angel, ki tako ljubeče ob meni stojiš in me vodiš, da ta čudež ne zamudim. Ker jalova so prizadevanja, če pred ciljem poklekneš in radostno stopnico na poti za čisto ekstazo na cilju zamenjaš. Črni moj, kakor Sonce podnevi te vidim sijati. Tvoja črnina je takšna, da pred njo vsi demoni pokleknejo. O, Angel moj, kakor si črn ptič ponoči, tako si zame bela golobica podnevi. Ni besede v meni, s katero bi lahko opisal mojo spoštovanje in ljubezen do Tebe. Ker Ti si Jaz in Jaz sem ON. In tako oči odprem, ko vsa še pokrita z nočno naslado ob meni ležiš. Tema je še, vendar svetloba že počasi nadira. Čisto blizu se ti premaknem, da vsak tvoj dih začutim. In tvoj Vonj je še vedno prisoten, o Ljubljena moja, tisočero hvalnic ti bom pel, ker svoj dar si pustila na Zemlji tej. In kakor da bi me slišala, se počasi v spanju premikati začneš. In s svojimi norimi ustnicami se dotaknem tvojega čela. In glej, ravno takrat Sonce vzhaja, da lahko izloči svoj nočno pridobljeni eliksir, preko zakramenta najine združitve, ko obsije to zemljo in skupaj z mojim poljubom prižge Svetilko Radosti v srcu tvojem. In ko tako počasi odpreš oči, mi spregovoriš: » O Sonce moje radosti« in me k svojim prsim pripojiš. » Kakšen lep čudež se je zgodil, da lahko s Soncem v sebi in tebi ter na nebu se poistovetim in ga obožujem«. Potem si zapadla v rahlo zamaknjenost in nadaljevala: »Mar Hadit ne govori: Jaz sem plamen, ki gori v srcu vsakega človeka in v jedru vsake zvezde…«
Ni komentarjev:
Objavite komentar