p.s. seveda so ta "pisma" samo moje misli, katere prihajajo in odhajajo, ker če ne, bi potreboval tajnico. Mogoče eno tistih iz opolzkih, kar težko mi je povedat, na tem svetem mestu, erotskih filmov (porno si sploh nisem upal napisat ;). Naj mi bo oproščeno :). Zdaj pa zares.
Fra. Ad Veritatem
ORDO TEMPLI ORIENTIS je Iniciacijsko Telo, ki ga tvorijo moški in ženske, ki so sprejeli principe KNJIGE ZAKONA, katero je prenesel Aleister Crowley (1875-1947) v Kairu v Egiptu leta 1904 e.v.. Inteligenca, ki mu je to knjigo prenesla, se je predstavila kot Aivas, poslanec vladajoče hierarhije človeškega rodu. Knjiga razglaša Novi Zakon človeštvu ter planetarni prehod v Eon Horusa ali Novi Eon. Knjiga je dojeta kot popolna transmisila božanstva, osvobojena vseh defektov ljudskega vmešavanja. Kot taka predstavlja jasen prenosnik Resnice, ki lahko služi kot nepogrešljiv vodič človekovega obnašanja.
Crowleya se bodo ljudje spominjali vsaj po njegovem slovesu kot največjega okultnega genija dvajsetega stoletja. V KNJIG ZAKONA je zaznamovan kot Prerok Novega Eona. Lastni opus tega izredno plodovitega pisca je gotovo najboljši vodič do njegovega kontroverznega značaja. Njegovi biografi so vsi po vrsti zgrešili njegovo bistvo, pa četudi niso do njega odkrito sovražni. Njegov vpliv na moderni okultizem je bil ogromen, prodirajoč v vsako zahodnjaško šolo.
O.T.O. prakticira Jogo, meditacijo, obredno magiko, kabalo, divinacijo in sorodne discipline zahodnjaške Misterijske Tradicije. Naša centrala, ki se je dolgo časa nahajala v Berkeleyu v Kaliforniji, je zdaj v New Yorku, s številnimi skupinami, raztrosenimi po vsem svetu. Naš Red je odprt vsem svobodnim moškim in ženskam, ki so polnoletni (sc. stari najmanj 18 let) in imajo dobra priporočila.
Stopnje Reda, kakor so opisane v parih dokumentih Reda, so predstavljene na obreden način. Struktura Stopenj odgovarja hinduističnemu sistemu Čaker. Tako niz stopenj triade Zemljanov v celoti aktivira psihično telo Iniciata.
Kot dodatek ritualom Iniciacije mnoga telesa Reda redno izvajajo O.T.O.Gnostično Mašo, katere važnost znotraj Reda najbolje ilustrira Crowley v svojih Izpovedih, kjer jo imenuje "osrednja ceremonija javnega in privatnega praznovanja Reda."
Izvajajo se tudi različni drugi skupinski rituali, značilni za vsako enoto Reda ter njeno, oz. njenega članstva, obče zanimanje v smeri različnih polj udejstvovanja, znanosti in umetnosti. Taki so n.pr. Eleuzinski Rituali, ki so adaptacija različnih mitskih ciklov ali revizija solo ritualov za skupinsko delo, in ostalo.
MI POSTULIRAMO VEDENJE ali Gnosis, katero je sposobno zaznati vsako človeško bitje - kajti "Vsak moški in vsaka ženska je zvezda." Nadalje postuliramo Božansko zavest kot stvar izkustva vsled prakticiranja določenih tehnik in praks.
Religiozni instinkt je integralni aspekt človeškega rodu. Od pradavnine že se ljudje zbirajo, da bi iskali Resnico. Tajne organizacije, ki so se posvetile iskanju modrosti, so obstajale v vseh obdobjih in kulturah. Od rituala pubertete aboriginalnega plemenskega človeka, do ekstatičnega vrtinčenja Dervišev ter izdelanih Masonskih obredov, je bilj smoter vedno isti - programirana alternacija zavesti znotraj skupinske postavitve.
Miti, ki razlagajo nastanek zavesti znotraj človeške rase, so bili stalen kulturni pojav. Egipčani, Sumerci, Indijci, Kitajci, Grki, Bližnji Vzhod, Kelti in ostale civilizacije, so negovali Misterijsko tradicijo, kot socialno najpomembnejšo. Vsaka ima svoje učne pripovedi, katerih junaki se pojavljajo na čudežen način, da bi prenesli darove civilizacije in spiritualne modrosti.
Te prenosne Sile so ljudje imenovali Bogovi, angeli, duhovi in podobno, in tem taistim Bitjem (s kakršnokoli estetiko jih že opisujemo) pripisujemo vedenje, ki se danes prenaša skozi O.T.O..
MEDITERANSKE DEŽELE so imele značilno vlogo v porajanju religij in religioznih gibanj. Tu so se pojavile tri največje svetovne religije, Krščanstvo, Judaizem in Islam. Pred njmi pa so tu že od prazgodovine častili božanstva kot so Oannes, Oziris, Enki, Adonis, Atis in drugi. V vseh obdobjih so se tu medsebojno oplajala mnoga verstva ter porajali neprestani politični prevrati.
Vedno znova pojavljajoča se tema je bila za pričujoče vladavine poskus nadzora ljudskih religij, da bi se dosegla stabilizacija področja. Leta 325 e.v. je rimski cesar Konstantin zbral skupino verskih voditeljev tega področja v ta namen. Postal je prvi vladar, ki je prevzel Krščanstvo za državno religijo. Koncil v Nici je povzel bodočnost religije. Namen srečanja je bil, da zastavi teološki disput. Poraženci so bili izobčeni ter izgnani, njihove knjige pa so ukazali zažgati, da bi njih posedovanje potem postala glavna pregreha.Licemersko prikimavanje prvemu prepričanju nove vere je zacementiralo Delo Koncila. Vse to se je dogodilo za časa 'mile' vladavine poganskega Cesarja, razvpitega morilca, ki je širokogrudno nagrajeval pomagajoče škofe po zaključku njihove naloge.
Standardizacija knjig Biblije je sledila par let kasneje. Elementi misticizma, ki se niso ujemali z 'reformo', so se spretno umaknili iz Kanona. Podlo preganjanje Gnostikov, Poganov in Židov je nastajajoči krščanski konsolidaciji ideologije zagotovilo filozofsko nekonkurenčnost. Leta 391 e.v. je pobesnela krščanska drhal uničila Tempelj in Knjižnico v Aleksandriji, veliko shrambo poganske učenosti. To je zadalo glavni udarec duhu intelektualnega raziskovanja in preprečilo možnost obelodanjanja prevare, ki je bila zgrajena na ostalinah tedaj še žive poganske kulture.
Herezija je postala vseobsegajoča univerzalna fraza za verske špekulacije. Filozofija, ki so jo tako visoko čislali v poganskih kulturah, je bila zadrgnjena. Do pred nekaj stoletij bi ta moč dosegla preobrat te politike v masovno morijo, a je pred tem že Inkvizicija sprovajala svoje prve skušnje. Tipičen primer je bil umor neoplatonistične učiteljice Hypatie leta 415 e.v., ki ji je banda krščanskih menihov odtrgala ud za udom. Veliki Pan vsekakor ni bil mrtev, a lahko si zamišljamo njegovo tarnanje nad prihajajočimi mukami človeštva.
PRED ZAČETKOM križarskih pohodov (1095 e.v.) se je v Evropi dogajala kulturna stagnacija, ki jo je delno povzročil propad Rimskega Imperija in delno poskus Cerkve, da bi si polastila njegovih ostankov. Zmeda vsled tega je nato privedla do uzurpacije neposrednega nadzora s strani mnogih nekoč lojalnih vazalskih Princev, ter s tem do nastanka sistema Fevdalizma. Zmedo tega obdobja najbolje ilustrira vnema, s katero so se mnogi Evropejci pridružili Križarjem.
Sveta Dežela je priskrbela seme kasnejše Renesanse. Arabska kultura je bila tedaj v svojem všku, kar se tiče prefinjenosti. Za svoj religiozni potpuri si je ta area zdaj dodala še evropsko krščanstvo. Mistiki, Fakirji, Zaratustrijanci, Gnostiki, Sufiji in Budisti te regije so predstavljali kaleidoskopsko panoramo novoprispelim Križarjem. Supersticije in dogme krščanskega katolicizma so se morale zdeti sila blede v primerjavi z razkošjem in sofisticiranostjo vzhodnjaških teologij, katerim so bili izpostavljeni. Rastoči dvom v ekskluzivno posedovanje božanske naklonjenosti Kristjanov bi postopoma gotovo spodneslo ortodoksijo.
VSLED ZNAČAJA evropejske prisotnosti so bili Militantni Redovi najstabilnejše institucije tekom dvestoletne okupacije Svete Dežele. Vojščaki so vsakodnevno prihajali v stik z eksotično kulturo njihove nove domovine.
Najodličnejši izmed teh Redov so bili Vitezi Templarji, ki jih je ustanovil Hughes de Payens leta 1118 e.v.. Na začetku jih je bila zgolj devetorica Vitezov, ki je ščitila romarje na potovanju po Sveti Deželi. Kralj Baldwin II, drugi evropejski Kralj Jeruzalema, jih je počastil, da jim je ponudil prostor za taborjenje blizu Salomonovega Templja, od koder tudi izvira njihovo ime.
Militantni Redovi so poosebljali idejo, katere čas je prišel. Predstava religioznega telesa bojevnikov je bila za krščanstvo nekaj novega. Obljuba slave, nevarnosti, potovanj, verske spokore ter možnosti ustanavljanja Kraljestva Božjega na zemlji, vse to je naletelo na željna in voljna ušesa.
Leta 1126 e.v. so Templarji pripadli pod nadzor Sv.Bernarda Clairvauxškega, najvplivnejšega in politično najmočnejšega krščanskega teologa svojega časa. Ta jim je bil v njihovih trudih v izredno pomoč. Na Koncilu v Troyesu leta 1128 e.v., je Sv.Bernard predsedoval pisanju njihovih Pravil, ki so narekovala obnašanje članov Reda. Tudi Papež Honorius jih je soglasno potrdil. V zelo kratkem času so si nakopičili ogromno bogastva in zemlje, kar jim je bilo podarjeno s strani aristokratov, ki jih je očarala njihova karizma.
Pravila Reda so se postopoma razširila, vključivši tudi tajno posvetitev na obreden način ter privatne spovednike. Bili so pod neposrednim nadzorom Papeža in niso bili odgovorni nobenemu Kralju niti naciji. Ker je evropejska pozicija počasi tekom dveh let okupacije oslabela, so bili Templarji osumljeni zarote s sovražnikom ob večih prilikah. Opazili so, n.pr., da so barve njihovih oblačil (rdeči križ na beli podlagi, sprejet leta 1146 e.v.) iste, kakršne so imeli Asasini ali Hashishim.
Asasini, ki jih je leta 1090 e.v. ustanovil Hasan-i-Sabah, so se jačali znotraj prvotno sunitskega sveta kot neodvisna šiitsko-ismailska sila. Bili so znani po svojih skrajno utrjenih in dobro zavarovanih postojankah in po izvajanju politike selektivne asasinacije (ki se še danes, vsled neukega posnemanja v krščanskem svetu obsoja kot mednarodni terorizem in največje zlo modernizma; glej famozni Bartolov roman Alamut; op.Ed.). Njihova izoliranost in esencialni fanatizem kažeta na ukoreninjenost doktrin neortodoksnega značaja. Da je obstajala komunikacija med Templarji in Asasini, je znano, kakor je tudi omembe vredna podobnost med tema dvema militantnima Redovoma. (Asasine so pogubili Mongoli leta 1256 e.v., toda njihovi dediči še vedno živijo v Indiji pod vodstvom Age Khana.)
Evropejci so bili dokončno poraženi leta 1291 e.v. nakar so Templarji zapustili Sveto Deželo. Ob povratku v Evropo so bili previdno sprejeti. Njihova neodvisnost, oborožena prisotnost in skrivnostnost so povzročale nelagodje, saj ni obstajal več prvotni smisel njihovega obstoja. Kakorkoli že, bivši papeževa osebna garda, so še vedno uživali njegovo naklonjenost.
Končno, vsled zlobnosti in pohlepa francoskega kralja Filipa Lepega, ter šibkosti Papeža Klementa V, so bili Templarji v Franciji aretirani v eni sami noči leta 1307 e.v.(Filip je ustanovil precedans za to že osem let prej, ko je na podoben način aretiral vse francoske Žide.). Papež, po Filipovem napotku, je nato izdal panevropsko odredbo, ki je vsem nacijam velela pozapreti Templarje znotraj njihovih meja. Odredbo so ignorirali ali površno dojeli zgolj Nemci, Škoti, Španci in Portugalci. Kakorkoli že, francoski, italijanski in angleški Templarji so bili uničeni, tisoči pobiti tekom naslednjih sedem let, ogromno bogastvo Reda pa je bilo zaplenjeno s strani civilnih in religioznih avtoritet.
Mnogi so mnenja, da je bankrotirani Filip prišel na idejo, da bi uničil Templarje, ko se je zatekel pod zaščito pariškega Templja pred besno drhaljo, ki se je hotela upreti njegovi monetarni politiki ter tečajnim manipulacijam. Med tridnevnim bivanjem pri Templarjih je spoznal, kako zelo so bogati. Med drugim so med kristjani ustanovili mednarodno bančniško prakso. Njihove številne utrdbe vzdolž poti na Vzhod so služile za počivališča mnogim kraljem, plemičem in trgovcem. Ob tem so Templarji postajali še bogatejši. Druga motivacija Filipove sovražnosti do Reda pa je bila njihova zavrnitev njegove prošnje za vključitev v Reda nekaj let prej.
PREŽIVELI TEMPLARJI so na splošno zamenjali ime Reda in se pridružili bratskim Redovom kot Usmiljenci, ali pa so se tiho umaknili v tajnost. Gotovo pa so po našem prepričanju nadaljevali z učenjem doktrin in praks, ki so jih prevzeli ter izdelali na Vzhodu - s t.i. skrivnim učenjem Reda. Nadalje trdimo, da je njihovo skrbno varovano učenje vzpodbudilo razcvet okultnih umetnosti v Evropi.
Nadaljna stoletja po razkroju Templarjev v štirinajstem stoletju so bila priče ezoteričnemu preporodu, ki traja še danes.
Prva pisana literature tradicije Grala se je pojavila skoraj istočasno z ustanovitvijo Templarskega Reda. Pojav Templarjev je vsekakor navdihnil kasnejše avtorje, kot je Wolfram von Eschenbach, čigar Parsival, napisan v poznem dvanajstem in zgodnjem trinajstem stoletju, natančno razodeva simbolizem O.T.O.naprsnika. Prva objava Parfivala v tiskani obliki leta 1477 e.v., se natančno ujema z uvedbo Tarota v Evropo. Tarot vsebuje ob razkošnem tkivu simbolične tapiserije tudi popolno slikovno predstavo simbolov Grala. Zanimivo, Sv.Bernard in njegov cisterijanski Red je v Mantarassovem ISKANJU SVETEGA GRALA omenjen kot vir meniškega vodiča, ki je bil dan družabnikom Grala. Bela meniška kuta, njihovo puščavništvo in naklonjenost Templarjem predstavljajo izvorno doktrino Cisterijancev.
Alkemija je proizvedla ogromen literarni opus v šestnajstem in sedemnajstem stoletju, kar pričajo dela Paracelsusa, Agrippe, Trithemiusa in Bruna. Objava Rožnokrižarskega Manifesta leta 1614 in 1615 e.v. je uvedla predstavo o Tajnem Redu Adeptov, ki tiho uravnavajo usodo človeštva. Ideja je fascinirala evropski duh in je postala model za Mozartovo Čarobno Piščal ter druge epske pesnitve ter igre tega obdobja. Enohijanski opus dr.Deeja in Edwarda Kellya predstavlja poseben vezni moment tega Gibanja. Načrti za utopični Palatinum Friderika V. so bili spočeti v tem slavnem razdobju, ki je bilo tudi priča takom okultnim razsvetljencem, kot so Robert Fludd, Michael Maier, Elias Ashmole in Johann de Bry.
Veliko zanimanje za okultizem in hermetiko se je nemoteno nadalčjevalo v osemnajsto stoletje. Court de Gebelin je uvedel teorijo, po kateri naj bi Tarot izviral iz Egipta, ter vseboval kabalistične korespondence s hebrejskim alfabetom. Prostozidarstvo se je neverjetno razširjalo. Masonske Lože so odigrale osrednjo vlogo v francoski revoluciji, kakor tudi malo prej v sevrno-ameriški, ki je v politični svet uvedla famozno Listino Človečanskih Pravic, katera danes predstavlja temelj mednarodne politike sožitja in napredka. Legendarni skrivnostni figuri Grofa St.Germainskega in Cagliostra sta bili smatrani za organizatorja vsesplošnega upora. Iluminati, ki jih je ustanovil Adam Weishaupt, so se pravtako razbohotili, da bi povzročili neskončne spekulacije o politični konspiraciji. Še danes se govori, da je propad francoske monarhije v meščanski revoluciji bil smoter maščevanja krvi Templarjev, ki je potekla štiri stoletja prej, in ki je najprej povzročila nenadno smrt dveh glavnih pobudnikov tega zločina nad cvetom evropske inteligence.
V devetnajstem stoletju so Kenneth MacKenzie, Frederik Hockley, Eliphas Levi, Sir Edward Bulwer Lytton, Papus, P.B.Randolph, W.Wimm Westcott in drugi pisali, prakticirali in poučevali svete znanosti. Gospa Blawatski je ustanovila Teozofsko Društvo leta 1875 e.v., ko se je rodil Aleister Crowley. Red Zlata Zora je bil ustanovljen leta 1888 e.v. in je med svoje člane privabil nekaj vodilnih duhov angleške literature in umetnosti. Učeni hermetični sholar S.L.MacGregor Mathers je bil njegov najznamenitejši vodja, čigar doprinos k razvoju zahodnjaške Kabale moramo upoštevati, ko hočemo raziskovati Crowleyevo delo. Crowley je hitro dosegel vrhove Zlate Zore predvsem po lastni zaslugi, toda za ozadje mu je nedvomno služila Zlata Zora s svojim zbirom okultnega šarma.
LETA 1895 e.v. je Karl KELLNER (1850-1905), bogat avstrijski industrialec in kemik ter Mason visokega ranga, ustanovil Ordo Templi Orientis. Veliko je popotoval po Vzhodu, kjer je prišel v stik s tremi Adepti, ki so ga poučili v posebnih magijskih praksah. Ob ustanovitvi so mu pripomogli še Franz Hartmann, Heinrich Klein in Theodor Reuss, ki so sodelovali že prej. Red je bil najprej razglašen leta 1902 e.v. v Reussovi Masonski publikaciji Oriflamme. Po Kellnerjevi smrti je postal Reuss Zunanji Vodja Reda. Jubilejna izdaja Oriflamme je leta 1912 e.v. objavila, da Red poučuje skrivnosti seksualne magike.
Theodor Reuss je bil zanimiva osebnost. Rojen 28.junija 1855 e.v. v Augsburgu, je postal Mason leta 1876 e.v.. Bil je pevec, žurnalist in nemara vohun pruske politične policije, ki se je infiltriral v Ligo Socialistov, ki sta jo ustanovila Marksova hči in njen soprog. Reuss se je kasneje povezal z Williamom Winnom Westcottom, liderjem Zlate Zore, ki ga je predstavil Johnu Yarkerju, kateri mu je poveril ustanovitev Rituala Memphisa in Mizraima v Nemčiji. Po večih poskusih realizacije različnih Masonskih Ritualov se je lotil ustanovitve O.T.O..
Pod Reussovim vodstvom je Red doživel zmerno, a gotovo rast. Med drugim je dodelil pravnomoč Papusu v Franciji, Rudolphu Steinerju v Berlinu in H.Spencerju Lewisu v ZDA. Leta 1912 e.v. se je dogodilo zgodovinsko srečanje Reussa s Crowleyem. Slednji je zapisal, da je Reuss prišel k njemu, da bi da obtožil razkrivanja skrivnosti Reda. Nato je Crowley odvrnil, da nima pojma, o čem pravzaprav govori. Reuss je potem vzel v roke njegovo KNJIGO LAŽI in mu odprl poglavje, kjer naj bi to bilo ičitno, nakar, ob svežem pogledu na svoje pisanje, je Crowley doumel posvečeno interpretacijo seksualne magike ter srž vse masonske in rožnokrižarske tradicije. Kmalu potem je Reuss Crowleya postavil za Vrhovnega in Svetega Kralja vseh angleško govorečih dežel, in to avtoriteto je Crowley tudi prizval, ko je publiciral material v svoji reviji znanstvenega iluminizma EQUINOX.
Leta 1922 e.v. je Reuss po srčnem infarktu predal Crowleyu tudi Zunanje Vodstvo Reda. Vse je potekalo v redu do izdaje nemškega prevoda KNJIGE ZAKONA, kar je povzročilo prelom v kontinuiteti Reda. Mnogo članov se je preko te Knjige ločilo od novega Zunanjega Vodje, ker jo je le-ta dejavno razglašal preko Reda. Pred tem je že na Reussov predlog in zahtevo predelal rituale Reda, globoko jih navdahnivši z doktrino Novoeonskega Razodetja.
Crowley je izdal mnogo svojih najpomembnejših del pod abtoriteto O.T.O.. Reformiral je njegove dolgoročne cilje in poslanstvo ter prišel do predstave Reda kot 'arke' za ohranitev destilirane svetovne kulture za prihodnje rodove. Ta nazor najbolje izraža sam Crowley v svojih IZPOVEDIH. Uspelo mu je postaviti nekaj sposobnih vodij v Severni Ameriki, ki predstavljajo tiste korenine, iz katerih se je zagotovilo nepretrgano preživetje Reda. Kakor je zapisal v Libru ALEF: "Ta Magika v glavnem zavisi od Veščine spravljanja mnogih različnih volja v simpatetično in skladno Gibanje; in največji Mag ni vedno najuspešnejši v tem - v domeni Predstave Časovne Omejenosti."
O.T.O. je bil v ZDA ustanovljen leta 1912 e.v., ko je Charles Stansfeld Jones (bolj znan kot Frater Ahad) privedel skupaj dvanajst iskrenih in zavzetih družabnikov blizu Vancouvera v Britanski Kolumbiji, kjer so vsi podpisali dokument, v katerem se zavezujejo, da bodo prestali Iniciacije do III stopnje. Nakar so uradno ustanovili AGAPE KAMP, o katerem tudi Crowley navdušeno piše v svojih IZPOVEDIH, kjer si je priklical v spomin svojo inspektorsko turo v Vancouver.
Frater Ahad, kot Parsival X, je stalno oživljal delovanje O.T.O., tako v Kanadi kot v ZDA, vrsto let. Kljub temu je bila prepuščena ustanovitev prve Lože v ZDA v tridesetih letih. t.j. AGAPE LOŽO v Los Angelesu v Kaliforniji, enemu izmed članov vancouverskega Kampa, in sicer, Wilfredu T.Smithu. V poznih Crowleyevih letih je bila Agape Loža edino in najaktivnejše Telo Reda na svetu, kar je navedlo Bafometa, da je Smitha posvetil (kot Ramako) v X stopnjo in ga začasno celo določil za svojega morebitnega naslednika v vlogi dosmrtnega Zunanjega Vodje Reda. Smith in člani njegove Lože so mnogo pripomogli pri publiciranju Crowleyevih del; izvajali so tedensko Gnostično Mašo v obdobju večih let. Smithova soproga, Soror G. je po smrti svojega soproga nadaljevala s tem pomembnim delom preko firme Thelema Publications in je ostala do danes častitljiva in delujoča članica taiste Lože. Soror Meral, Metresa Lože 418, izdahateljica revije 'In The Continuum' in voditeljica 'College of Thelema' v Kaliforniji, je bila prvič posvečena v Agape Loži, kakor tudi kasnejši Kalif Hymenaeus Alpha X. Član Agape Lože je bil tudi proslavljeni znanstvenik John W.Parsons, čigar pionirsko delo pri Cal Tech's Arroyo Seco (zdaj Jet Propulsion Laboratory) je neposredno pripomoglo k proizvedbi trdega raketnega goriva. Parsons je nekaj časa služil kot Mojster Agape Lože in je bil tudi soustanovitelj Aerojet General Korporacije. Po njem se imenuje en krater na Luni, v njegovo čast vsled prezgodnje tragične smrti, o kateri dejstva še danes niso uradno potrjena, dopuščajoč tako spekulacije o možnih vzrokih njegove smrti v lastnem laboratoriju.
OB SVOJI SMRTI, leta 1947 e.v., je Crowley vse, sicer drugače nedoločene, pravice in literarno zapuščino zapustil O.T.O., nasledstvo dosmrtnega Zunanjega Vodje Reda pa Karlu Germerju (Frater Saturnus X). Germer je dolgo služil kot Vrhovni Generalni Zakladnik Reda in Crowleyev legat v ZDA. Po Crowleyevem povelju naj bi vsa omenjena zapuščina bila poslana Germerju v novi O.T.O. Glavni Štab v New York. Njegova močna pozicija v Redu, njegova spoštovanost in, bi rekli nekateri, strahospoštovanje, je botrovalo temu, da ga je vse članstvo sprejelo kot Crowleyevega naravnega naslednika.
Germer je bil rojen v Nemčiji leta 1885 e.v.. Med Prvo Svetovno Vojno je naredil pomembno vojaško kariero in je bil dejaven ter vpliven član 'German Pansophia' iz dvajsetih let. Ko so na oblast prišli nacisti, je bil zaprt zaradi svojih vezi s Prostozidarji in Crowleyem, in sicer v berlinskem zaporu Aleksanderplatz ter kasneje v belgijskem koncentracijskem taborišču. A je ob tem svojo veliko privacijo izkoristil za memoriranje in recitacijo Svetih Knjig Teleme, od začetka do konca in od konca do začetka, da bi dosegel Poznavanje in Konverzacijo svojega Svetega Angela Varuha. Znan je tudi po svoji požrtvovalni pomoči Crowleyu v njegovih poznih letih.
Germer je bil tih človek, predan samoti. Pod njegovim vodstvom je Red prenehal iniciirati nove člane. Skoraj izključno se je posvetil izdajateljski dejavnosti, vsled česa je dosegel nekaj pomembnih publikacijskih dosežkov, med drugim je izdal MAGIKO BREZ SOLZ, Revidirani LIBER 777, VIZIJO IN GLAS s Komentarji in pa KNJIGO LAŽI (s komentarji).
Umrl je leta 1962 e.v., brez da bi imenoval svojega naslednika na poziciji Zunanjega Vodje Reda. Njegova, sicer nepotrjena, volja je bila zgolj ta, da se lastnina Reda razdeli med 'vodilne' v Redu. Njegovi izdajateljski dosežki pričajo zase, o čemer se zainteresirani lahko prepričajo sami.
Mi (in nedavno je vlada ZDA legalizirala naše prepričanje) soglašamo s prehodom nasledstva kalifata na majorja Gradyja Louisa McMurtryja, Kalifa Hymenaeusa Alpho, kar je utemeljeno z nekaj jasnimi poverjujočimi pismi samega Crowleya. Onadva sta se namreč srečala med Drugo Svetovno Vojno v Angliji, ko je bil McMurtry mlad Prvi Poročnik ameriške oz. zavezniške vojske. Član O.T.O. je postal leta 1941 e.v. v Agape Loži s posredstvom Jacka Parsonsa. Deveto Stopnjo je sprejel od Crowleya neposredno, ko so mu bili zaupani dokumenti za primer nujnosti avtorizacije za prevzem vodstva celotnega korpusa Reda v Kaliforniji (edinega delujočega Telesa Reda tedaj, kakor smo že omenili). Crowley ga je pravtako določil za svojega osebnega predstavnika v ZDA, čigar avtoriteta se mora smatrati kot bi bila Crowleyeva lastna. Ta dva čarterja, ki datirata iz 22.marca in 11.aprila 1946 e.v., sta bila podvržena zgolj Germerjevemu morebitnemu vetu ali reviziji.
Germer je dobro poznal ta dva čarterja, saj mu jih je McMurtry predstavil na srečanju Agape Lože. Oba sta si nato izmenjala mnenji o bodočem planu legalizacije Reda v Kaliforniji. V pismu McMurtryju z dne 24.maja 1946 e.v., Germer zatrjuje: "Obveščam te, da ti 666 nalaga polno odgovornost za kalifornijske dejavnosti, pod pogojem, da se o vsem posvetuješ z menoj." Kakorkoli že, dejstvo je, da Germer nikoli ni niti omenjal, da bi revidiral ali uveljavljal svoj veto v odnosu do teh dveh čarterjev.
Šest mesecev pred svojo smrtjo je Crowley, 17.junija 1947 e.v. pisal McMurtryju, zatrjujoč mu, da, čeprav je Germer njegov naravni naslednik, pa mora on poskrbeti za Germerjevo nasledstvo, ki bo zelo verjetno padlo na njegova pleča.
McMurtry se ni strinjal z Germerjevo politiko nesprejemanja in neposvečevanja novih članov v Red. Umaknil se je v Washington, po službeni dolžnosti, in tako ni prišlo med njima do prerekanja v zvezi s tem. Tam je predaval Politično znanost na univerzi Georga Washingtona in obenem delal kot analitik menagementa za vlado ZDA. Vodil je tudi washingtonsko Shakespeareovo Društvo. Leta 1969 e.v. je zvedel za krajo imovine Reda, ki se je dogodila leta 1967 e.v. na domu gospe Germer, ob čemer je bila slednja tudi brutalno pretepena. V trenutku je zapustil vladno službo in se vrnil v Kalifornijo, da bi vodil preiskavo, reaktivirajoč poverjeno avtoriteto Vrhovnega Velikega Generalnega Inspektorja Reda. Rezultati preiskave so bili predloženi primernim avtoritetam, kakor tudi gospe Germerjevi, in tvorijo material, ki ga je med drugim Ed Sanders uporabil v svoji knjigi 'Družina', v poglavju o 'Solarni loži'.
KO SE JE McMURTRY ZAVEDEL kritičnega stanja, v katerem se je znašel Red po Germerjevi smrti, je bil prisiljen privleči na dan svoje dokumente, ki se nanašajo na avtorizacijo v sili, ki mu jo je poveril Crowley. Njegovo javno dejanje je bila publikacija TOT TAROT KART Crowleya in Harrisove, kar se je zgodilo leta 1970 e.v.. Te karte imajo moč priklicanja energij Novega Eona, ki lahko služijo Magiku - so nekakšno vizualno programiranje zavesti. Leta 1983 e.v. je izdal SVETE KNJIGE TELEME. Ta zbir dokumentov 'Razreda A' tvori ustanovni dokument Telemitske Religije. Ti dve publikaciji skupaj predstavljata Prerokovo bistveno zapuščino, besede in slike Novega Eona.
Petnajst let potem, ko je McMurtry prevzel vodstvo, je Red doživel do tedaj svoj največji obseg. Z Ložami, Oazami in Tabori v ZDA, Kanadi, Angliji, Južni Ameriki, Nemčiji, na Norveškem in Balkanu, v Novi Zelandiji in Avstraliji, se je Red kakor lotus odprl žarkom Sonca Novega Eona.
Danes imamo mnogo problemov, toda, "V tem je uspeh", in mi delamo neutrudno. Red je dosegel kriterije, ko mora oznaniti O.T.O. KONSTITUCIJO v ZDA. Čeprav neke sugestije iz prvotnega Manifesta danes izgledajo zastarele, ga še vedno objavljamo na mnogih mestih, da bi znova pootrdili našo zvestobo izjavljenim principom. Iz njih razvidna STRUKTURA je tako naša stvarnost kot tudi cilj, in naj bodo te besede vodilo tistim, ki so na ta način izbrani.
MED PISANJEM tega članka, dne 12.julija 1985 e.v. je naš Ljubljeni Kalif Hymenaeus Alpha praznoval svoj veliki praznik. Ravno na dan njegove smrti je bila Redu priznana legalna zmaga na Zveznem Sodišču ZDA, kjer so nam priznali našo ekskluzivno lastnino vseh imen, zaščitnih znakov, insignij in avtoreskih pravic, ki jih je Crowley zapustil Ordu Templi Orientis.
21.septembra je bil nato proglašen naš novi Kalif. Njegova predanost izjavljenim principom nam zagotavlja njihovo popolno in hitro izvedbo. Njegovo prvo dejanje privrženosti vodilom Konstitucije je bilo privzetje ogrinjala tajnosti Vrhovnega Najsvetejšega Kralja in Zunanjega Vodje Reda, naznačene v Libru LII. Njegovo spoštovanje do njegovega predhodnika in njegova usmeritev sta ga navedla v izbor imena Hymenaeus Beta. Prej član Triade Zemljanov in zdaj povišan v Fratra Superiorja - to je dokaz magikalne ustreznosti aktualne manifestacije Reda. Kakor je zapisano v Libru CXCIV: "Nasledstvo službe Zunanjega Vodje Reda je določeno na način, ki ga ni primerno na tem mestu razodevati; toda to lahko izveš, Brat Magik, da je lahko kandidat izbran celo iz Ničelne Stopnje Minervala. In v tem se nahaja najsvetejši Misterij." (Gre za Misterij Reinkarnacije. Op.Ed.)
Kmalu po izvolitvi je novi Kalif reaktiviral Agape Ložo v vlogi Internacionalne Velike Lože Reda, ki se nahaja v New Yorku.
Nov stadij razvoja se je začel za nas in nestrpno že zremo v prihodnost.
Prevod: Janez Trobentar
Ni komentarjev:
Objavite komentar