Zgodbe o Ljubezni

Na današnji dan leta 1302 sta se poročila Romeo in Julia. Za to zgodbo je "kriva" predvsem  Ljubezen, da se je tako dolgo ohranila. Vendar, kako to, da pa lahko tako čista Ljubezen privede do tako tragičnega konca, pa nam lahko delno razjasni spodnje poglavje iz Liber Alef. 

4 d
LEGENDE DE AMORE
(Zgodbe o Ljubezni)

NAPAKA, ki je usodna, tako v Ljubezni, kot v vsaki drugi Obliki Volje, je Nečistost. Tu ni njena Spontanost tista, ki povzroča Gorje, temveč določeno Omejevanje v Okolju.

            V Zgodbi o Adamu in Evi ta veliki Nauk podajajo Mojstri Svete Kabale. Ljubezen jima je bil večni Paradiž, če odmislimo Omejitev, ki jo je predstavljalo Drevo Poznavanja Dobra in Zla. Njuna Narava Ljubezni je bila popolna; Padec od te Nedolžnosti je bil tisti, ki ju je pregnal iz Vrta.

            V Ljubezni Romea in Julije ni bilo Madeža; a družinski Spor, ki za to Ljubezen ni pomenil ničesar, je pomenil njeno Pogubo; in Nepremišljenost ter Nasilje njunega Upora zoper to Zatiranje sta ju pokončala.

            V čistem Izbruhu naravne Ljubezni v Desdemoni do Otela ni bilo Madeža; toda njegova Ljubezen je bila omejena z Zavestjo o njegovi Starosti in Rasi, s Predsodki njegovih Tovarišev in z njegovo lastno Izkušnjo o nravstveni Omahljivosti Žensk.

Ta "pravljica" o ljubezni pa prihaja iz arabSkega sveta in ker se nekakO nadovezuje na zgorNje zapise sem Jo dodal v upanju, da vAm bo všeč.