Reče Mentujev resnico-govoreči brat,
Ki je bil gospodar Teb od svojega rojstva:
O srce moje, srce moje matere! O srce, ki sem ga imel na zemlji! Ne pričaj zoper mene! Ne nasprotuj mi, sodnik, v mojem iskanju! Ne obsodi me za nesposobnost Pred Velikim Bogom, Strašnim Gospodarjem Zahoda! Kajti trdno sem ju povezal skupaj Z urokom za njuno mistično združitev, Zemljo in čudoviti Zahod, Ko sem uspeval, o zemlja, na tvojih prsih! Mrtvi Ankh-f-n-Khonsu reče Z glasom resnice in spokoja: O enoroki! Ki odsevaš se v luni! Zapletam te v vrtinčasti urok; Vabim te z valujočo melodijo.
Mrtvi Ankh-f-n-Khonsu Se je ločil od nezavednih množic, In se pridružil prebivalcem svetlobe, Otvarjajoč Duant, domovanja zvezd,
Sprejevši njih ključe. Mrtvi Ankh-f-n-Khonsu Je izvršil svoj prehod v noč, Da bi zaužil življenje na zemlji Med živimi.
Ni komentarjev:
Objavite komentar