Kot uvod

Rakov povratnik sem izbral, ker sem se rodil, 22.6. 1 stopinjo (vsaka 4 leta 0 stopinjo) poletja. Takoj sem se spomnil na roman Henry Millerja Rakov povratnik, a ga žal, se nisem čital. Ampak je že na seznamu. Baje je "pester" in več pestrosti da lepšo sliko.
Ampak, da se vrnem nazaj na naravne praznike, v tem primeru na poletni solsticij.Vsekakor sem počaščen, da sem rojen v takšnem obdobju (samo ne vem, če mi to kaj pomaga;)). Vendar prav tako praznujem tudi ostale tri glavne, zimskega (21.12.) in pomladno (21.3.) in jesensko (22.9) enakonočje. Sonce je naš Oče in ko je v teh pozicijah, so takrat vrata na "široko" odprta. Samo zavedat, ozavestit  se je potrebno tega. Pa kaj, ko so ljudje že tako otopeli in "vzgojeni", da praznujejo še samo po večini umišljene praznike, kateri so bolj "cuzanje", njihove že tako "izcuzane" denarnice. Da se razumemo, vsak je svoje sreče-nesreče kovač.Nimam namena odrejat, kako naj kdo zapravlja in se veseli. Povedal sem samo svoje mnenje in, kakor je zapisano v Knjigi Zakona: ...sužnji bodo služili... II/58. Samo ne potem jamrat. Sonce, ki nas drži pri življenju  je vsak dan na nebu (zastonj). Še več, tudi  ponoči sije, tako, da ni več strahu od teme duše kakor so nas stoletja "strašili in vzgajali".Egipčani so že vedeli in so ga imenovali Kefra.  Ja, psiha današnjega človeka je na "psu". Izmozgana, zmedena skozi stoletja, se bori z tisočerimi "pošastmi", ki jo napadajo z vseh strani. Kaj naj rečem za na konec, kot to, da se moramo dobro oborožit, ker borba je neusmiljena ;). Kaj pa je orožje? Že to, da ugasneš TV, ko si pogledal kar si mislil, ker potem so še samo reklame (neverjetno na vseh 130 programih). Najmočnejse orožje pa je vsekakor to, da svojo ljubljeno "povabiš", in se gresta "igrat", da si ti sonce in ona luna:). Ja, moram pa priznat, da sem imel predzadnji stavek vedno v mislih, ko sem zgoraj pisal o Soncu.

Pisano, ko je naš Oče Sonce v Kozorogu in Mati Luna v Ovnu