Nedolgo nazaj, ko sem se zjutraj peljal v službo, sem mi je bolj mudilo kot ponavadi. Seveda se mi je takrat zdelo, da vsi vozijo tako počasi. In pred menoj je "mencal" en voznik v enem tistih dragih avtomobilov od katere cene ti kar zastane dih. In sem se začel sam v sebi pogovarjat v stilu: "Pa kaj se ta tako vleče po cesti in še to v takšnem oh in ah avtu. No, tako se je to "kotalilo" po moji glavi nekaj časa, ko sem se zavedal, da, kaj pa jaz imam z njegovim avtom, da ga tako omenjam. Kaj se jaz jezim na njegovo prepočasno vožnjo ali pa "trpim" zaradi njegovega dragega avta? Kot, da se je neka nevoščljivost prikradla in se izrazila preko počasne vožnje, katera je bila samo krinka za to, da se moj um ukvarja s primerjanjem med mojim in njegovim avtom. Joj, še dobro, da sem to dokaj hitro opazil in se spomnil, da je avto pomemben samo toliko, da te pripelje od točke A do točke B, vse ostalo, od lepih lučk, "seksi" spojlerjev, enkratne oblike, katera pa čez eno leto lahko izgleda prav odbijajoča, ker je že druga "boljša" oblika zavzela mesto v naših glavah, je to samo "napihovanje ega". Še dobro, da sem imel "lisice" s seboj, da sem to mojo nevoščljivost ali kako bi lahko temu rekel, takoj vklenil in vtaknil v ječo ;).
Ni komentarjev:
Objavite komentar