III. poglavje O ŽIVLJENJU
Sistola in diastola: to sta fazi vseh sestavljenih stvari. Tako je tudi s človeškim življenjem. Pravite, da se njegova krivulja dviga iz latentnosti oplojenega jajčeca, doseže zenit in upade v ničnost smrti ? Gledano v celoti, to ni čisto res. Človekovo življenje je zgolj en ovinek neskončne serpentine in njene ničle označujejo prehode iz plusa v minus ter iz minusa v plus, ki so koeficienti enačbe. To je eden izmed mnogih razlogov, zakaj so modri ljudje starih časov izbrali Kačo za Hieroglif Življenja.
Življenje je torej neuničljivo, kot tudi vse ostalo. Vse destrukcije in konstrukcije so le spremembe v naravi Ljubezni, kar sem vam pisal v prejšnjem poglavju. Tako kot z vsakim utripom srca steče po žilah kri spremenjene kvalitete od prejšnje, tako je tudi individualnost delno uničena tekom minevanja življenja; ne, celo z vsako mislijo.
Kaj potem tvori človeka, če nenehno umira in se rojeva in se spreminja z vsakim vdihom ? Tole: zavest o kontinuiteti, ki mu jo daje spomin, koncepcija Jaza kot nečesa, kar se potrjuje s temi spremembami, ki nanj ne vplivajo. Zato naj aspirant svete Modrosti ne gleda več na svoj Jaz kot na del Serpentine, ampak kot na celoto. Razširi naj svojo zavest tako, da bo obsegala rojstvo in smrt kot dva trivialna incidenta, kakršni se zdita tudi sistola in diastola, ki sta nujni za funkcioniranje srca.
Za utrditev uma v takem razumevanju Življenja sta najboljši dve metodi kot uvodni v večjo realizacijo, o kateri bo tekla beseda na primernem mestu, in v izkušnje, ki presegajo celo dosežke te Svobode in Ljubezni, o katerih sem pisal doslej, in tega Življenja, ki ga opisujem sedaj v svojo malo knjigo, namenjeno vam, da bi lahko dosegli Veliko Izpolnitev.
Prvi način je pridobitev takoimenovanega Magikalnega Spomina in je opisan natančno in jasno v eni od naših Svetih Knjig. Izkazalo se je, da je ta metoda ljudem izredno težka. Aspirant naj posluša impulze svoje lastne Volje pri odločitvi ali jo bo izbral ali ne.
Drugi način je lahek, sprejemljiv, nedolgočasen in konec koncev prav tako siguren kot prvi. A kot ima prvi to nevarnost, da ljudje izgubijo pogum, vas tudi drugi lahko zavede na Lažna Pota. No, na splošno lahko rečem, da pri vsakem Delu obstajata dve nevarnosti, in sicer prepreka Napake ter spanje na lovorikah Uspeha.
Drugi način pomeni ločitev stvari, ki sestavljajo vaše življenje. Najprej, ker je to najlažje, oddvojite tisto obliko, ki se ji pravi Svetlobno Telo ( in še mnogo drugih nazivov ima ), ter se v njej odpravite sistematično raziskovati tiste svetove, ki so v odnosu na druge materialne stvari to, kar je vaše Svetlobno Telo v odnosu na vašo lastno materialno formo.
Na teh potovanjih se vam bo zgodilo, da boste naleteli na mnoga Vrata, skozi katera ne boste mogli vstopiti. To so primeri, če vaše Svetlobno Telo ni dovolj močno, dovolj subtilno in čisto : potem se morate naučiti oddvojiti od Svetlobnega Telesa moteče elemente na isti način kot prej, tako da bo vaša zavest ostajala na višjih in zapuščala nižje nivoje. Z vztrajnim prakticiranjem boste napeli svojo Voljo kot velik Lok, ki bo sprožil puščico vaše zavesti v vse višja in svetejša nebesa. Vztrajanje po tej poti ima samo po sebi vitalno vrednost, kajti sama navada vas bo prepričala, da telo , ki je rojeno in ki umre v tako kratkem času kot je en krog, ki ga Neptun naredi okoli Sonca, res ni bistveno za vaš Jaz, in da je Življenje, katerega se udeležujete, čeprav podvrženo zakonom akcije in reakcije, plime in oseke, sistole in diastole, vseeno neobčutljivo za bedo tega življenja, ki ste ga včasih smatrali za edino vez z Obstojem.
Tukaj se morate odločiti za vlaganje največjih naporov: kajti tako cvetoči so travniki tega Raja in tako sladki sadeži v njegovih sadovnjakih, da si boste zaželeli ostati v njih, se naslajati in uganjati norčije. Zato vam z vso svojo energijo pravim - ne storite tega, kajti to je prepreka vašemu resničnemu napredovanju. Vsa ta zadovoljstva so zgolj odraz dualnosti in njihovo ime je Muka Iluzije, kar je tudi normalno človekovo življenje, katerega ste se odločili preseči.
Naj bo po vaši Volji, a vedite, da (kot je napisano) so srečni samo tisti, ki stremijo po nedosegljivem. Zato je definitivno najbolje, da je vaša Volja najti glavno zadovoljstvo v Ljubezni, se pravi v Osvajanju in v Smrti, to je v Predajanju, kot sem vam že pisal. Uživali boste v prej omenjenih radostih kot uživamo v igračah, a držeč svojo zrelost čvrsto in bistro, da bi prodrli do globjih in svetejših ekstaz brez omejevanja Volje.
Še več, dajem vam na znanje, da je v tej praksi, izvajani z plamtečim žarom, poseben čar, ker boste potom nje po naključju, prišli do stanja, ki presega samo prakso in je delo Čiste Luči, o kateri vam bom pisal v nasljednem poglavju.
Obstajajo namreč določena Vrata, ki jih nobeno bitje, ki se še vedno zaveda dualnosti, se pravi Ega in Ne-Ega kot nasprotji, ne more prestopiti: in v strelah božanske sle po prestopu teh Vrat bo vaš ogenj silovito uničeval vaš grobi Jaz, čeprav je že božanski iznad vaše prejšnje imaginacije, in ga sežigal v mistični smrti, tako da bo pri prestopu Vrat vse raztopljena in brezoblična Luč Enosti.
Pri vrnitvi iz tega stanja, in tudi v vračanju obstaja Misterij Radosti, boste odstavljeni od Mleka Lunine Teme in prisostovali boste Zakramentu Vina, ki je Sončeva kri. Na začetku lahko pride do šoka in konflikta zaradi starih misli, ki še vedno vstrajajo s silo navade: na vas je, da z nenehnim ponavljanjem ustvarite pravilne navade te zavesti Življenja, ki prebiva v Luči. To bo lahko, če imate močno voljo: kajti resnično življenje je toliko bolj jasno in polno od lažjega, da (po moji grobi oceni) ena ura resničnega življenja naredi mnogo večji vtis v spominu kot eno leto lažnega. Ena sama izkušnja, tudi če traja samo nekaj sekund, zadostuje za uničenje vere v realnost našega jalovega življenja na zemlji: a učinek se postopoma izgublja, če se zavest zaradi šoka ali strahu ne sprime z njim in če si Volja ne prizadeva neprestanih ponovitev te blaženosti, ki je lepša in strašnejša od same Smrti, in ki je pridobljena z vrlino Ljubezni.
Načinov doseganja resničnega Življenja je mnogo in nasljedna dva vam lahko koristita pri razbijanju ledu vaše smrtne zmote v viziji vašega bitja. Prvi način je stalna kontemplacija o Identičnostni Ljubezni in Smrti ter razumevanje razkrojitve telesa kot Dejanja Ljubezni, izvršenega na Telesu Univerzuma, kakor je tudi zapisano v naših Svetih Knjigah. In družno s tem gre, kot sestra z bratom dvojčkom, praksa minljive ljubezni, ki je simbolični zakrament velike Smrti: kakor je napisano :«Ubij sebe« in »Umri vsak dan«.
Drugi izmed teh dveh nižjih načinov je praksa mentalnega dojemanja in analiziranja idej, kakor sem vas že poučeval, le s posebnim poudarkom na izbiri objektov, ki so vam naravno odvratni, še posebej smrti in spremljajočih pojavov. Tako je Buda zapovedal svojim učencem meditacijo na Deset Nečistosti oziroma na deset primerov smrti in razpadanja, tako da se je Aspirant, identificirajoč sebe z lastnim truplom v teh imaginarnih formah, lahko osvobodil naravnih občutkov groze, strahu ali gnusa, ki jih je mogoče imel. Vedite, da vsaka ideja kakršnekoli vrste, postane nerealna, fantastična in najbolj očitna iluzija, če se jo podvrže upornemu skoncetriranemu raziskovanju. To je še posebej lahko doseči v primerih vseh telesnih impresij, zato ker so vse materijalne stvari, še posebej pa te, ki se jih takoj zavemo, naših teles namreč, najbolj grobe in nenaravne laži. Kajti v vseh nas je latentno prisotna luč, v kateri nobena napaka ne mora vzdržati in ona že poučuje naš instinkt, da zavrže najprej tisto ogrinjalo, ki ga najtesneje ovija. Tako je tudi v meditaciji (za večino ljudi) najbolj koristno skoncentrirati Voljo v Ljubezni na svete centre živčne energije: ker oni so, kot vse stvari, sposobni upodabljati ali resnično reflektrirati svoje podobnosti na višjih sferah: tako se njihove grobe narave razpršijo v razkrajajočem strupu Meditacije in njihove finejše duše se pojavijo takorekoč gole, da bi v aspirantovi zavesti pokazale svojo moč in slavo.
Da, zares, naj vaša Volja v Ljubezni goreče stremi k stvarjenju resničnega življenja v vas, ki valovi po neskončnem morju Časa. Nikar ne životarite v strahu pred urami! Luna in Sonce in Zvezde , s katerimi merimo Čas, so le služabniki tega Življenja, ki bije v vas radostno bobnanje, ko triumfalno korakate po Aveniji Vekov. Nadalje, ko sta vsako vaše rojstvo in smrt prepoznana kot mejnika na vaši večni Poti – koliko neumnih slučajev v vaših bednih življenjih? Ali niso to zrna peska, ki jih nosi puščavski pesek ali prodnik, ki ga teptate pod krilatimi stopali ali travnate vdolbine, kjer gnetete vdan in elastičen mah v svojem liričnem plesu. Za tistega, ki prebiva v Življenju, ni nič pomembno: njegovi so neskončno gibanje, energija, užitek v nenehnem Spreminjanju.Svež prehaja iz Eona v Eon, od zvezde do zvezde: Univerzum je tvoje igrišče in tvoje je mnoštvo njegovih iger, vedno starih vedno novih. Vse te ideje, ki so rodile žalost in strah so spoznane v njihovi Resnici in tako postanejo seme zadovoljstva: kajti vi ste brez dvoma prepričani v to, da ne boste nikoli umrli; da čeprav se spreminjate, je sprememba del vaše narave: Veliki Sovražnik postane Veliki Zaveznik.
Potem, ko ste tako vkoreninjeni v popolnost, ko vaš Jaz postane samo Drevo Življenja, imate oporno točko svojega vzvoda: in že razumete ta utrip Enosti, ki je v sebi Dualnost in zato v najvišjem in najsvetejšem smislu še vedno Žalost in Iluzija; ko to dojamete, spet zahrepenite naprej k Četrtemu od Darov Zakona, k samemu Koncu Poti, v Luč.
Ni komentarjev:
Objavite komentar