Deluj po svoji volji in to naj ti bo ves Zakon. - AL I:40

sobota, 12. marec 2011

Materi Zemlji




Po včerajšnjem potresu na Japonskem, se je os zemlje premaknila za 10 cm. Tako, da smo zdaj za toliko bližje Ekvatorju. Japonski otok Honšu, pa je premaknilo za 2,4 m bolj proti vzhodu. 
O Mati Zemlja, upam da boš sedaj naprej mirno spala in da te ne bodo več vznemirjali, da se moraš potem prebujat in nas opominjat, da te naj ne motimo v tvojem spanju z nespametnimi potezami, katera so v neskladju z Tvojo Naravo. Vem, da pri tebi ne velja tisti stavek "oprosti jim, saj ne vedo kaj delajo", ker ti nisi Pravična, ti si Točna. In ko je vse tako Točno kot mora bit, je to potem Pravično.
In ker si se tam daleč na vzhodu, kjer Sonce vzhaja, obrnila v spanju in pri tem "prižgala" jederski reaktor, katerega radioaktivni delci bodo danes, jutri prišli z vetrovi tudi v naše kraje. Bom to vzel kot tvoje "darilo", ker z vsakim dejanjem nas ti učiš, preko tiste modrosti, da je vsaki strup v majhnih dozah zdravilo :) Ja in dobro te čujem, ko mi govoriš, ne, ne bom podlegal medijski paniki tistih, katerih je tako strah, da bi radi naredili, da bi tudi druge bilo. Meni si bila z svojim dejanjem dovolj jasna. Ne rabim njihove bebaste komentarje ;)


Litanija iz Gnostične Maše, LiberXV:
Zemlja


DIAKON: Mati plodnosti na katere prsih valovi voda, katere lica boža zrak in v katere srcu je sončni ogenj. Maternica življenja, obnavljajoča se milina letnih časov. Odgovori  naklonjeno  molitvi  in  delu  in pastorjem in poljedelcem bodi milostiva.

LJUDJE: Naj se zgodi tako.

petek, 11. marec 2011

3 dekanat Rib od 11.03. do 21.03. - 10 Kup - ZADOSTITEV

Danes  je a v i in  b v y


Desetka Kup - ZADOSTITEV


Element - Voda
Pozicija na Drevesu življenja: Malkut - 10. sefirot 
Astrološke značilnosti: Mars v Ribah

Ta karta predstavlja konfliktni element. Na eni strani sprejema vpliv Desetke, Device Malkah; ureditev kup sledi ureditev Drevesa Življenja. Po drugi strani pa so le-te same po sebi nestabilne. Nagnjene so; voda se izliva preko njih iz velikega Lotusa, ki visi nad celotnim sistemom.
Delo vode je zaključeno; in zmeda je pravšnja. To pride od vpliva Marsa v Ribah. Mars je groba, nasilna in trgajoča sila, ki nujno ogrozi vsako domnevno popolnost. Njegova energija je v največjem možnem kontrastu z pomirjajočo in poduhovljeno energijo Rib. (iz Tahutijeve Knjige)

Še dodatek k razumevanju:
Prav tako kot vse ostale desetke, nam ta karta pripoveduje, da se nahajamo na robu sprememb. Uresničili smo težnje in sedaj nam situacija postaja nezanimiva. Želimo, da se zgodi nekaj novega, kar bi nas prisililo h gibanju, vendar je sprememba šele nakazana.

Zgodbe o Ljubezni

Na današnji dan leta 1302 sta se poročila Romeo in Julia. Za to zgodbo je "kriva" predvsem  Ljubezen, da se je tako dolgo ohranila. Vendar, kako to, da pa lahko tako čista Ljubezen privede do tako tragičnega konca, pa nam lahko delno razjasni spodnje poglavje iz Liber Alef. 






4 d
LEGENDE DE AMORE
(Zgodbe o Ljubezni)

NAPAKA, ki je usodna, tako v Ljubezni, kot v vsaki drugi Obliki Volje, je Nečistost. Tu ni njena Spontanost tista, ki povzroča Gorje, temveč določeno Omejevanje v Okolju.
            V Zgodbi o Adamu in Evi ta veliki Nauk podajajo Mojstri Svete Kabale. Ljubezen jima je bil večni Paradiž, če odmislimo Omejitev, ki jo je predstavljalo Drevo Poznavanja Dobra in Zla. Njuna Narava Ljubezni je bila popolna; Padec od te Nedolžnosti je bil tisti, ki ju je pregnal iz Vrta.
            V Ljubezni Romea in Julije ni bilo Madeža; a družinski Spor, ki za to Ljubezen ni pomenil ničesar, je pomenil njeno Pogubo; in Nepremišljenost ter Nasilje njunega Upora zoper to Zatiranje sta ju pokončala.
            V čistem Izbruhu naravne Ljubezni v Desdemoni do Otela ni bilo Madeža; toda njegova Ljubezen je bila omejena z Zavestjo o njegovi Starosti in Rasi, s Predsodki njegovih Tovarišev in z njegovo lastno Izkušnjo o nravstveni Omahljivosti Žensk.


Ta "pravljica" o ljubezni pa prihaja iz arabSkega sveta in ker se nekakO nadovezuje na zgorNje zapise sem Jo dodal v upanju, da vAm bo všeč.

ponedeljek, 7. marec 2011

Ženska opasana z mečem



Drage naše ženske, matere, ljubice, čistilke, kurve, tiste poceni in tiste iz višjih krogov, prav tako zdravnice, voznice tovornjakov, lezbijke in tudi feministke, ja tudi,  ter vse ostale, brez razlike. Danes sem izbral to poglavje iz knjige Svoboda je dvorezen meča (ker jutri bom verjetno preveč pijan ;)) in je namenjen Vam za 8. marec:). Vem, da je malo predolgo za brat, ker ste preveč zasedena, pa vendar. Drugače pa velja razmislit tudi o tisti zgodbi o Afroditi, katera se je predala vsemu, t.j. Panu in kljub temu (ali ravno zaradi tega) ostala Čista Devica :). Paradoksalno, ampak Bogovi že vedo.





VI.Poglavje iz knjige JOHN WHITESIDE PARSONSA:

SVOBODA JE DVOREZEN MEČ

VI.  ŽENSKA  OPASANA  Z  MEČEM


   Tebi, ženska, lepa in pozabljena  odrešiteljica  rodu,  si drznem nasloviti tole poglavje. To, kar te vznemirja zdaj, ni norost, ni greh, ni  bedastoča,  temveč  je  življenje,  novo življenje. Radost in ogenj,  ki  bo  zaplodil  novi  rod,  in ustvaril novo nebo in novo zemljo. Ko si bila otrok, mar te nista nagovarjala veter in sonce? Mar nisi slišala glasu planin, glasov reke  in  nevihte?  Mar nisi slišala zvena zvezd, in glasov v tišini, neizrekljivih?

   Mar nisi odhajala gola  v  gozd,  odeta  v  veter,  da  bi občutila objem Pana? In je tvoje srce navdala pomlad,  da  bi vzcvetelo s poletjem in se spet užalostilo z volkom zime.  Te stvari so zaveza, in v njih je resnica, ki je večna. In iskala si družabnike, ponosnih src, kakor ti, in jih nisi našla, razen v nepovratnih spominih, v sanjah in  pesmi. Ker si naletela na gorje v svetu, gorje tišine in žalosti, in tvoji družabniki so hodili okrog v krivdi in sramu, v  strahu in sovraštvu, grehu in obžalovanju greha, in bila si sama. Ah, bil je smeh, toda vročičen smeh, užitek, toda potuhnjen užitek in skrit, nezadovoljen in  osramočen.  Tvoje  srce  je polno žalosti. Vendar ne žaluj, moja ljubljena. Veseli se, in brez strahu. Kajti v tebi je pesem, ki bo  pretresla  tišino, in ogenj, ki bo izžgal nesnago. Ti si odrešenica, odrešenica greha in žalosti, krivde in sramu, ti, ženska, oh, utelešena  krasota!  Kako  dolgo  si služila uklenjena, sužnja pohoti svinj, in krivde svinj?  Kako dolgo si trpela  žaljivo  ponižanje  svojega  svetega imena,  vlačuga,  ali  molče  prenašala  nečastno  ponižanje, imenovano, čednost? Ti dobro poznaš grmado, sramotilni steber,  bič,  rešetke, verige, zapor in  živo zazidavo,  ki  so  služili  njegovemu gospodarju.
   Je bila ta vez bojazen, slabotnost, je bila to strahopetnost ali manjvrednost? Oh, sramota človeka,  nič od tega ni bilo, to je bila ljubezen. Moški  je  bil  križan  za odrešitev, ki ni  uspela.  In če bi bilo desetkrat  deset milijonov mož križanih, ta sramota ne bi bila odkupljena.  Svečenik, oče, soprog, ljubimec,  ječar,  sodnik,  rabelj, prevarant,  izsiljevalec, uničevalec, ti so bili tvoji ljubimci, tvoji gospodarji, o oskrunjena ženska. Vendar jih pomiluj, kajti tudi oni so iskali ljubezen. Vendar je konec, in  začetek in spet  začetek in vsa prihodnost je s teboj. Ti si namreč mati novega rodu, odrešenica  in  ljubimka  novega  človeka, človeka, ki bo svoboden.
   Povedal ti bom nekaj o moških.  Oni  si  želijo  troje  od ženske; da bi jim bila mati, več od njih samih, soproga, manj od njih, in ljubimka, ki bi jim bila enaka. Materi  se  vendo upirajo, soprogo zaničujejo, ljubimka se jim vedno izmika.
   Poglej soproga; kako sovraži žensko  in  beži od nje, v strahu, da je ne bi ugonobil.
   Poglej velikega  ljubimca,  kako  grabi za ljubezen, pa njegove roke vedno grabijo v prazno.  To so podivjani in prestrašeni otroci, ki se igrajo  igre proti temi. In tisti, ki nosijo ščite in meče, ki besnijo  in ubijajo, mar niso oni najbolj prestrašeni od  vseh?  Zato  se jih usmili in jim odpusti.
   V starih časih so bili moški za eno sezono, nato so zrasla mesta in je prišla blaginja  in  pa  prosti  čas,  in  enigma sfinge, in so se vsi spremenili v napudrane papagaje,  voljno sprejemajoč apsurd.
   Potem krščanstvo, opij za sužnje, aperitiv za  barbare,  z nasprotnim delovanjem, da jim pokvari prebavo, in korobač  za gospodarje sužnjev.  Faust je prototip za srednji vek, pa  ne  tisti  Faust,  o katerem nam je povedal zgodbo Kit  Marlowe. Temveč  temnejši Faust, Gilles de Retz, ki je izdal Dekle v svoji sli po  moči in je nato uničen molil Boga v svoji Kapeli in začel z  vsemi grozodejstvi v svojih kleteh.

   In tako gre ta grozna zgodba, dokler se moški, šokiran  od svojih lastnih nočnih mor, ni obrnil v sanje o svobodi.  Glas Voltaira, izmučen, ciničen, naveličan  neumnosti,  je bil ta, ki je začel z uvodnim taktom silovitega in rogajočega preludija; Tom Paine, en mož, en pravi mož, ki so ga na koncu strtega izdali vsi leseni šampijoni;  Cagliostro, ki se je koval v maščevanju  Templarjev  z  žensko in ogrlico; Will Blake, govoreč v  nerazumljivem  jeziku  angelov;  Shelly  in njegova lepa brezplodna gesta; Swinburne, ki je domala oživel Helado, preden so tudi njega strli; Byron,  Puškin,  Gautier, vsi instrumenti v preludiju  simfonije,  ki  nikoli  ni  bila odigrana.    In znanost, kako nas je hotela rešiti. Ta krasni novi svet Huxleya, Darwina, Hegla in H.G.Wellsa, z  glasom  Spenglerja, ki se edini ni strinjal. Znanost, ki  bi  na  novo  ustvarila svet,  mednarodni  jezik,  univerzalno  bratovščino,  onstran nacionalnosti,  predsodkov  ali  prepričanj.  Hiša  iz  kart, krasna vizija, kako je padla. Ti stvarniki nove dobe,  ki  si ne upajo govoriti niti  misliti  brez  dovoljenja  vojaščine. Neuklenjeni titani, ki bi viseli, če bi govorili  preko  neke meje, kje je vaš novi svet?
   Šampijoni, kje je  svoboda?  Kaj  je  bilo  narobe?  Lahko ugibamo, toda razrešiti tega ne moremo. Za odgovor se  moramo obrniti na žensko.
   Bilo je pred mnogimi tisoči let, preden  se  je  zgodovina začela pisati, ko je prišlo do  spremembe.  Naš  spomin  mora poseči še dlje. Zakaj tega nismo zmožni, ki smo izšli iz  teh ledij, čeprav je davno tega, v  dobi  Izide,  ki  jo  napačno imenujemo matriarhat.  To  ni  matriarhat,  kakor  si  ga  mi predstavljamo, vladavina nasilnih žensk ali frustriranih kur. To je enakost. Ženska je svečenica, v njej  počiva  misterij. Ona je mati, rodnica, vendar blaga, ljubimka, naenkrat  polna strasti in vzvišena, žena, spoštovana in ljubkovana.  Ona  je čarovnica. Ona je enakovredna. Brez  razlikovanja, mož, vojskovodja, lovec, soprog, ljubimec, mislec, praktik. Ženska, svečenica, čuvarka  skrivnosti,  sibila  nezavednega, prerokinja sanj. Tako uravnoteženo; stabilnost.
   Potem, nezaslišana katastrofa, patriarhat, arhetipiziran z demonsko  monoseksualno  pošastjo,  Jehovo.   In   zadaj,   v vladavini svečenika, je ženska  manjvredna  žival,  moški  pa superiorni bog, osamljen  in  v  milosti  svoje  brezmilostne inteligence. Vojna je, vojna brez smotra,  in  potratna,  med čustvi,  ki  morajo,  in  razumom,  ki  noče.  Vse   religije patriarhata so samonasprotujoče si  pošastnosti  -  Judaizem, Krščanstvo,  Budizem, Mohamedanstvo, fašizem, komunizem, demokracija, znanost in vsa druga prepričanja in vere svete zgodovine. To je dogma, prepričanje utemeljeno  na  aksiomih, ki jih veter intelekta razprši kot slamo, in na tej  majavi strukturi je človek zgrešil, in mora  zgrešiti, saj ve  za njeno jalovost, za  katero se bori z bolestno   mrzlico frustracije. On se zaveda, da je majhen deček, ki se  igra  s postavljajočimi igračami in kemijskimi sadikami,  in  se  gre ravbarje in žandarje v igri, ki gre predaleč.
   Izgubil je svojo mati, izbral je napačno soprogo, ljubimka ga izneverja. Misterij se ne nahaja več v templju, pregnal ga je senilen in samozadovoljen koncil brad. Ženska, ženska, kje si vendar? Vrni se, ženska, spet nazaj k nam ! Odpusti, pozabi, vsedi se v naš tempelj, primi nas za roke, poljubi nas na ustnice, reci,  da  nas  ljubiš,  in  da nismo sami. Čarovnica, vstani iz pepela grmad, znova!

   Poglej, v dianičnih kultih se je nadaljevala stara pot. Te krasne in strašne ženske, Messalina, Toffana, La Voisin in de Brinvilliers, so se izvrstno maščevale. In ostali, ženske  in tudi moški, so iskali prepovedano skrivnost v tajnih obredih, in prodali to kratkotrajno združitev za grozno ceno. To je bilo upanje device Orleanske in upanje milijonov, da je končno prišla ženska, ki bo odrešila svet.  Naj  te  njena vera in njena napaka pouči, da nedolžnost ni zaščita. Bodi zvita, oh, ženska, bodi modra, bodi prefinjena,  bodi brez milosti. Rekel sem, razumi, odpusti, pozabi. A ne pozabi preveč. Ne zaupaj nobenemu, razen sebi. Govoril sem o teh  velikih  zastrupljevalcih,  a  obstaja hujše maščevanje. Vedi,  da  so  vsa  maščevanja,  maščevanja samemu sebi, in najstrašnejše je maščevanje, ki ga  podvzame frigidna ženska. Računaj na milijone in desetmilijonov takih. Ne oziraj se na to, kaj ona reče svojemu možu  ali  ljubimcu, pazi na to kaj ona reče svojemu zaupniku, svojemu doktorju. Toda pri mnogih leži vzrok globje.Ta je v dveh stvareh, v nezmožnosti njenega partnerja, da bi bil  moški, in  njeni nezmožnosti, da bi bila resnična do same sebe. Obstaja črna ubijalska krivda, s katero starši  zastrupijo svoje otroke, in to je vzrok frigidnosti.
   Obstaja zastrta incestoidna ljubezen. Obstaja strah pred boleznijo, in pred otroci.
   Toda ti, ki nekaj veš o teh rečeh, potemtakem ne imej sramu. Moč ni prirojena, temveč se jo pridobi z  razumevanjem in premagovanjem.
   Pojdi zatorej svobodna! Poj tisto staro, divjo pesem: EVOE IO, EVOE IACCHUS IO PAN IO PAN EVOE BABALON!
   Pojdi k planinam in oceanom in v gozd, pojdi gola  poleti, da si znova pridobiš staro radost in ljubi srečna in svobodna pod zvezdami.
   Mar ni telo čudovito? V tem je skrivnost. Telo oblikuje um. Objemi strah, potrtost, sovraštvo, nato poglej telo – ali bolje, ne glej ga. Temveč pojdi svobodna, vesela, brez  ovir, teci malo gola. Potem poglej kako ti bodo lica  pordela,  in prsi nabrekle, sproščene postave, plapolajočega ritma. Vse bolezni in deformacije izrodi strah in sovraštvo. Zato, oh, ženska, se imenuješ zdraviteljica.
  Ženska, svečenica iracionalnega sveta! Iracionalnega, toda neizmerno pomembnega,  in kako smrtonosnega,  ker je nepristopen in zanikan. Mi nočemo biti pijani, ubijalski,  frustrirani,  obubožani in bedni brez vzroka. Te stvari niso smotrne ali  znanstvene, vendar obstajajo. Pravimo, da ne maramo vojne. Vendar je vzrok vojne psihološka nujnost in vojna se bo nadaljevala, dokler ta nujnost ne bo izpolnjena na kakšen drug način. To nam nič ne pomaga, če rečemo, da bomo ljubili to osebo ali jo sovražili,  ker  je  to razumljivo.  Mi  smo ganjeni hočeš-nočeš proti našemu razumu in moč naše volje  izbija iz nezavednega, iracionalnega sveta, od sil,  ki nam  govore v sanjah, v simbolih in v naših lastnih nerazumljivih dejanjih, in to se lahko razreši  le z  razumevanjem,  ki  se  imenuje ženska. Samo potom razumevanja lahko volja in inteligenca zmagata, drugače nista nič več kot slepi uničujoči sili. Ženska, odvrzi nečastna orožja. Odvrzi  zlobo in strup, lažno frigidnost in zmotno bedastočo. Izvleci meč, dvorezni meč svobode, in  pozovi  moškega,  da se sreča s teboj v poštenem spopadu, moža, ki ti je sposoben biti soprog, zmožen za očeta tvojim orličem.
   Pokliči ga, preizkusi ga z mečem in te bo vreden. Kajti vidva sta arhetipa novega rodu.  Nekje v tem svetu danes živi  ženska, za katero je meč skovan. Obstaja nekdo, ki je slišal trobente nove dobe, in ki se bo odzval. Ona se bo odzvala,  ta nova ženska, temu vzvišenemu trušču zvezdnih tromb; prišla bo  kakor  uničujoči ogenj, kakor razburkana  pesem,  glas  v  sodnih  dvoranah, zastava načelu armad. Prišla bo opasana z  mečem  svobode  in bodo pred njo trepetali kralji in svečeniki,  in  bodo  padla mesta in kraljestva, in imenovala se bo BABALON, škrlatna ženska. Kajti ona bo strastna in ponosna; ona bo prefinjena in smrtonosna, ona bo neustavljiva in nepremagljiva kot  golo rezilo. In ženske se bodo odzvale njenemu bojnemu  klicu, in odvrgle bodo svoje lisice in verige, in možje bodo odgovorili na njen izziv, odvračajoč se od neumnih poti, in malih  poti; ona pa, ki bo sijala kakor rdeča zvezda večernica v krvavem sončnem zahodu Gotterdamerunga, bo znova zasijala kot  zvezda jutranjica, ko bo noč minila in bo nova zora udrla v Panov vrt. Tebi, oh, neznana  ženska, je poverjen meč. Obdrži zaupanje!

sobota, 5. marec 2011

O Sfingi iz knjige Liber ALEF


(Aleister Crowley, prevod L.Divljak)


151
Et
 DE SPHINGE AEGYPTIORUM
( O Sfingi Egipčanov )

ZDAJ JE PRIMERNO, da te poučim o Štirih Močeh Sfinge, Daviteljice, predvsem to, da ta najskrivnostnejši od Misterijev Antike ni bil v nobenem Obdobju Orodje Suženjskih Bogov, temveč Horusova Priča skozi temni Ozirisov Eon, vse do Njegove Luči in Resnice, Njegove Sile in Ognja. Sfinge nikakor ne moreš tolmačiti v Terminih Formule Umirajočega Boga.* To sem dojel že, ko sem kot Eliphaz Levi Zahed hodil gor in dol po Zemlji ter iskal Pomiritev teh Nasprotij, kar je bila nemogoča Naloga, saj na tem Nivoju vlada med njimi Antipatija (kakor tudi noben Človek ne more sestaviti Magijskega Kvadrata iz Štirih Enot ). A Luč Novega Eona odkrije Sfingo kot Resničen Simbol naše Svete Umetnosti Magike pod Zakonom Teleme. V Njej obstaja Enakomeren Razvoj in Razporeditev Sil Narave, vsake v svoji Uravnovešeni Moči; pravtako je Njeno Resnično Ime Duša NU, kjer imamo Digamo** namesto Fi, konča pa se s Ipsilon in ne Ksi, da je njena Ortografija SFINY, katere Numeracija je Šeststo Šest in Šestdeset. A v tem je moja Uganka Ugank. Njen Koren je namreč SF, kar pomeni Utelesitev Duha; temu sorodni niso le Sonce, naš Oče, ampak tudi Sumeria, kjer se Človek spoznal kot Človek, in Soma, Božanski Napitek, ki Človeku podari Iluminacijo, in Scin, Astralna Svetloba, ter po daljšem Prepotovanju tudi Scire. Predvsem pa je ta Koren skrit v Sus, ki prihaja od Svinja, Pujs, saj mora Najsvetejši nujno poiskati svoje Zadovoljstvo pod Omfalusom Nečistega. Toda to je bilo skrito z Modrostjo, da se Skrivnost ne bi sprofanirala med Eonom Umirajočega Boga. A sedaj mi je bilo dano razumeti Srce Njene Skrivnosti, zato te bom, o Sin moj, s Pravico velike Ljubezni, ki ti jo prinašam, poučil o tem.
* Ali pa: kot freudovsko-wildeovska fantazma vsled zavrte seksualne Želje, kot monstrum Neuravnovešenosti, torej diametralno nasprotno Izvorni Magijski Doktrini, ki je prevsem doktrina Ravnovesja, Enakonočne Tehtnice v Zodiaku ali Kompenzacije v psihoanalizi. Sfinga je pravtako Zver in v tem oziru Vrag kristjanov, simbol Poganstva, Magije ipd.
** Digama ali Dvojni Gama ima obliko F, fonetično pa ustreza Vav ali W, z vrednostjo 6 ali dveh Gam.


152
Eu
 DE NATURA SFINU
( O Naravi Sfinge )

PREDVSEM JE SFINGA Simbol Koitusa Naše Dame BABALON z mano, ZVERJO, v njeni Celovitosti. Kakor sem jaz namreč od Leva in Zmaja, tako je Ona od Človeka in Bika, kar se tiče najinih Narav, a kar zadeva najine Službe velja Obratno, kot lahko dojameš s Študijem Knjige Vizija in Glas. Tako je ona Prisodoba Zadovoljitve in Popolnosti Volje in Dela, Dovršitev Resničnega Človeka kot Spravitelja med Višjim in Nižjim, da ju lahko nam v Udobje ustrezno razločujemo. To je torej Adept, ki Hoče s čvrsto Energijo kot Bik, ki si Drzne s strastnim Pogumom kot Lev, ki Zna z okretno Inteligenco kot Človek, in Molči z vzvišeno Subtilnostjo kot Orel ali Zmaj. Nadalje je Sfinga Podoba (Eidolon; op.p.) Zakona, kajti Bik je Življenje, Lev je Svetloba, Človek je Svoboda, Kača pa je Ljubezen.* Čeprav je Sfinga popolna v resničnem Ravnovesju, vendar privzema Aspekt Ženskega Principa, da bi lahko bila Partner Piramide, ki je Falus** , čista Podoba našega Očeta Sonca, kreativne Enosti. Pomen te Skrivnosti je, da mora Adept biti popoln, On Sam, vsebujoč vse Stvari v pravem Razmerju, preden On ponudi Sebe za Nevesto Enemu Transcendentalnemu Univerzumu v njegovi Najskrivnostnejši Vrlini. Ko si sedaj, o Sin moj, s svojo Bistrostjo ta Misterij dojel, ti bom o teh Štirih Zvereh Moči pisal naprej.

* LAW of LIGHT, LOVE, LIFE and LIBERTY, namreč ZAKON TELEME. Glej Liber CL vel NOL ali Sandal - 150, petkrat L (30). Sandal ima obliko Ankha, Rože in Križa, Znamenje Zveri - Sfinge - Iniciacije, ki ga kristjani imenujejo Kajnovo, i.e. antikristovo Znamenje, tudi Znamenje N.O.X.
** FALLOS = 831 = PYRAMIS, po grški gematriji, seveda.


153
Ef
 DE TAURO
( O Biku )

 KAR ZADEVA Bika, to je tvoja Volja, stalna in neomajna, katere Črka je Vav, ki je Šest, Število Sonca. On je torej Sila in Substanca tvojega Bitja; ampak razen tega je Hierofant v Tarotu, kar pomeni, da te tvoja Volja vodi do Svetišča Luči. V Obredih Mitre je Bik ubit in Iniciat poškropljen z njegovo Krvjo, da ga oskrbi z Voljo in Močjo Delovanja. Prav tako je v Deželi Inda Bik posvečen Šivi, ki je Bog med tamkajšnjim Ljudstvom, in je zanje Uničevalec vseh Stvari. Ta Bog je tudi Falus, saj Volja deluje skozi Ljubezen, kakor piše tudi v Našem lastnem Zakonu. Prav tako ima Apis, Bik Khema, na Svojem Jeziku Hrošča Kefro, kar pomeni, da Sonce pride do Jutra iz Polnoči ravno s to Voljo in tem Delom. Vsi ti Simboli so si zelo sorodni po Naravi, razen v kolikor niso Sužnji Suženjskih Bogov prebrali svoje lastne Formule v Preproščini Resnice. Nič ni namreč tako jasnega, da Nevednost in Zloba tega ne bi mogli zmesti in napak raztolmačiti, kakor je tudi Netopir zmeden in oslepljen s Svetlobo Sonca. Glej, da boš razumel Bika v Terminih Zakona tega našega Eona Življenja.


154
Ec
 DE LEONE
( O Levu )

O LEVU, o Sin moj, naj bo povedano, da je Pogum tvoje Moškosti, ki naskoči vse Stvari in jih zapleni kot svoj Ulov. Njegova Črka je Tet, katere Implikacija je Kača,  in njeno Število Devet, kar je Aub, Skrivni Ogenj Obeaha. Devet je tudi Jesod, ki združuje Spremembo s Stanovitnostjo. Ampak v Knjigi Tota je On Atu, ki se imenuje Moč, ali pravilneje, Sla, katere Število je  ENAJST , ki je Aud, Odična Luč Magike. Tu sta predstavljena Lev, ZVER, in Naša Dama BABALON, ki jezdi na Njem, da bi Ga s svojimi Stegni zadavila. Hočem, da jasno uvidiš, kako so si naši Simboli sorodni, in se prelivajo eden v drugega, saj se vsaka Duša v primerni Meri udeležuje Misterija Svetosti in je v Sorodu s svojim Tovarišem. Naj ti sedaj pokažem, kako je ta Lev Poguma predvsem Luč v tebi, saj je Lev Hiša Sonca, ki je Oče Svetlobe. In to tako: da je tvoja Luč, ki se sebe zaveda, Vir in Pobudnik tvoje Volje, katero prisili, da privre v ospredje, in osvoji. Zato je njegova Narava polna Poguma in Strasti do Bojevanja, saj bi se drugače bal tistega, kar ti je različno, in se tega izogibal, da bi se tvoja Oddvojenost še povečala. Iz tega Razloga postane tisti, ki mu primanjkuje Poguma Črni Brat in Biti Pogumen je Krona vse tvoje Vrline, Korenina Drevesa resnične Magike.


155
Ey
 ALTERA DE LEONE
( Še drugače o Levu )

POGLEJ, PRI TVOJI Prvi Iniciaciji, ko ti je bil Povoj Prvič snet z Oči, si bil priveden pred Prestol Horusa, Boga Leva, in On te je opogumil zoper Strah. Nadalje, v Mapi Univerzuma, imenovani Minutum Mundum, je Steza Leva tista, ki povezuje dve najvišji Lastnosti tvojega Uma. Zopet, to je Mau, Sonce Slave Opoldan, ki se imenuje Lev, zelo gosposko, v naši Sveti Invokaciji. Sekhet, naša Gospa, je upodobljena kot Levinja, saj je Ona tista Strast Nuit do Hadita, ki je Silovitost Noči Zvezd in njihova Nujnost; zato je Ona pravi Simbol tvojega Hrepenenja po Dosežku, Strasti tvoje Luči, ki si drzne vse za svojo Izpolnitev. Posedovanje te Lastnosti je torej tisto, ki določa tvojo Moškost; brez nje namreč ne bi bil pozvan k Magiki, in tvoja Volja bi bila le Sužnjeva Trma in Potrpežljivost pod Bičem. Iz tega Razloga, in ker Bik pripada Ozirisu, je bilo potrebno, da Gospodarji Eonov mene utelesijo (zlasti) kot Leva, in moja Beseda je predvsem Beseda Razsvetljenja in Emancipacije Volje, ki slehernemu Človeku pokaže Izvir znotraj Njega, da določi Svojo Voljo, da lahko izvršuje to Voljo, in ne več Volje nekoga drugega. Kvišku zatorej, o Sin moj, oboroži se, podvizaj se v Boj!


156
Ew
 DE VIRO
( O Človeku )

SEDAJ DOJEMI, da je Lev naravna Lastnost v Človeku, in je skrivna, da se je ne zaveda, razen če ni Adept. Tako je zate potrebno tudi Vedeti, z Glavo tvoje Sfinge. To je potemtakem tvoja Svoboda, da postane Impulz Leva zavesten s Sredstvi Človeka; brez tega si namreč le Avtomat. Človek ti razen tega omogoča razumeti in se uskladiti s tvojim Okoljem, saj se drugače, brez Presoje, slepo giblješ po Nepremišljeni Poti. Vsaka Zvezda se v svoji Orbiti namreč ne drži svoje Poti trdovratno, ampak je dovzetna tudi za vsako drugo Zvezdo; in v njeni resnični Naravi je početi tako. O Sin, koliko sem jih videl vztrajati na usodni Poti, v Prepričanju, da je njihova mrtva Neprožnost Udejanjanje Volje! Vedeti (ali Znati; op.p.): to te uči kako najbolje izvršiti svojo Voljo. In Črka Človeka je Tzadi* , katere Število je Devetdeset, kar je Maim, Voda ki se popolnoma prilega svoji Posodi, ki stalno išče svojo Gladino, ki penetrira v Zemljo in jo raztaplja, ki se kljub svoji Prilagodljivosti upira Pritisku, to je Sila, ki segreta lahko poganja ogromne Stroje, ali pa zamrznjena razbija Gore na Koščke. O Sin moj, dobro se potrudi Znati!

* Ne, v tem kontekstu je črka Človeka, namreč keruba Zraka, Vodnarja, ki simbolizira Človekov Razum ali Samozavedanje,  HE. Crowley tedaj še ni odkril skrivnosti črke Tzaddi, (ki je Car - Oven in ne Zvezda - Vodnar med Tarot Aduti), nakazane v LIBRU.AL. Simbolizem Vode tako ostaja, kakor si je avtor tudi zamislil, kakor ostaja tudi nenavadna konotacija  Tzaddi - 90 - MaIM, Voda, ob ćemer je to VODA v svoji aktivni funkciji Ovna. V svetu Elementov so vse stvari kaotične, samonasprotujoče in zameljive; manj v svetu Bogov ali Adutov.



157
Fa
 DE DRACONE QUAE EST AQUILA SERPENS SCORPIO
( O Zmaju, ki je Orel, Kača in Škorpijon )

TROJNA JE NARAVA Ljubezni: Orel, Kača, in Škorpijon. Od teh je Škorpijon tisti, ki se, saj v sebi nima Leva Svetlobe in Poguma, sebi zdi obdan z Ognjem, zato se z svojim Želom zabode in umre. Takšni so Črni Bratje, ki vreščijo: jaz sem jaz; oni, ki zanikajo Ljubezen in jo omejujejo na svojo lastno Naravo. Toda Kača je Skrivna Narava Človeka, ki je Življenje in Smrt, in si utira svojo Pot skozi Generacije v Tišini. Orel pa je tista Mogočnost Ljubezni, ki je Ključ Magike, ki na svojih Krilih dvigne Telo in njegovo Pritiklino do Visoke Ekstaze. To je Vrlina, s katero se Sfinga zazre v Sonce, ne da bi trenila z Očesom, in se sooči s Piramido brez Sramu. Naš Zmaj, ki združuje Naravi Orla in Kače, je potemtakem naša Ljubezen, Sredstvo naše Volje, s čigar Vrlino izvedemo Delo in Čudež Enovite Substance, kot pravi tvoj Prednik Hermes Trismegist na svoji Smaragdni Tabli. In ta Zmaj je imenovan tvoja Tišina, saj se v Trenutku njegovega Delovanja tisto v tebi, ki pravi "jaz", izniči v svoji Združitvi z Ljubljenim. Iz tega Razloga mu pripada Črka Nun, ki je v naši Roti* Adut Smrt; in Nun ima Vrednost Petdeset, Število Vratnic Razumevanja.

* ROTA (Kolo) je seveda TARO(T). Tudi TORA (Zakon) in ThROA (Nebesne Duri). Numeracija je 671, kar je ADoNaI, črkovan črko po črko.


158
Fb
 DE QUATTUOR VIRTUTIS SFINU
( O Štirih Vrlinah Sfinge )

POGLEJ SEDAJ našo Sfingo, s kolikšno Subtilnostjo in Umetnostjo Ona postane Celovita! Tu je tvoja Luč, Lev, Nujnost tvoje Narave, podprta s tvojim Življenjem, Bikom, Močjo Dela, vodi pa jo tvoja Svoboda, Človek, Sposobnost prilagoditi Delovanje Okolju. To so tri Vrline v Eni, potrebne za vsako pravilno Gibanje; če se izrazim v Prispodobi, je to Lokostrelčeva Strast, pogonska Moč njegove Roke, in uravnovešajoča ter usmerjajoča Kontrola njegovega Očesa. Če eno od treh zataji, je Cilj zgrešen. Ampak postoj! Mar ni za Delo bistven še četrti Element? Da, resnično, vse bi bilo zaman brez Stroja, Puščice in Loka. Ta Stroj je tvoje Telo, ki ga poseduješ in uporabljaš za svoje Delo, vendar ni Del tebe, kot Orožja Lokostrelca v moji Prispodobi. Naj tvoj Lev časti tvojega Zmaja, toda če pogrešaš Energijo in Vztrajnost svojega Bika, tvoja Orodja obležijo v Brezdelju, če pa ti manjkata Iznajdljivost in Inteligenca tvojega Človeka, in tudi Izkušnje, tvoje Kopje leti izkrivljeno. Tako, o Sin moj, le izpopolni se v teh Štirih Močeh, in to povsem nepristransko.


159
Fg
 DE LIBRA IN QUA QUATTUOR VIRTUTES AEQUIPOLLENT
( O Ravnovesju, v katerem imajo Štiri Vrline Enakovredno Moč )

Z GNANA JOGO pride tvoj Človek do Znanja; s Karma Jogo tvoj Bik do Volje; z Radža Jogo svojega Leva privedeš do njegove Luči; za izpopolnitev svojega Zmaja pa imaš Bhakta Jogo za Orla v njem, in Hatha Jogo za Kačo. Vendar dobro vedi, da se vsi ti prepletajo, tako da ne moreš nobenega od Del opraviti ločeno. Če hočeš izdelati Zlato, moraš imeti Zlato (to so Besede Alkemikov), tako moraš tudi biti Sfinga, če hočeš postati Sfinga. Nič namreč ne more rasti drugače kot po Normi lastne Narave, in v Zakonu lastnega Zakona, ali pa gre zgolj za Umetnijo, ki ne more obstati. Stremeti za čemerkoli, kar ni Izpolnitev tvoje resnične Narave, je potemtakem Norost in Nasilje nad Resnico. Svoje Delovanje uredi v Skladu s Poznavanjem te Norme kot najbolje veš, ne meneč se za Nadlegovanje tistih, ki besedičijo o Idealu. Slednje Pravilo, ta Uniformnost, je namreč značilna le za Zapor, Človek pa živi z Elastičnostjo, in ne prenaša Otrplosti razen v Smrti. Kdor se razvija po Zakonu, ki je njegovi Naravi tuj, ima Raka, in njegova celotna Ekonomija bo uničena vsled te majhne Neposlušnosti.




petek, 4. marec 2011

O Pozdravu Soncu


Tisti, kateri izvajate ta Pozdrav Soncu in kot čaščenje po Pozdravu nadaljujete z spodaj omenjenim (je le delni) verzom iz Liber AL, vem bo verjetno (vsekakor, če še niste vedeli) zanimiva razlaga, katero sem pa pustil kar v angleškem izvirniku. Pomembno, pa se je tudi zavedat tistega dela, kateri je odebeljen in podčrtan :)

AL III/38 Obstaja skrivni vhod, ki ga bom naredil, da ti omogočim pot na vse strani! (To so čaščenja, kakor si jih predpisal), kakor je rečeno:

Svetloba je moja; njeni žarki me požirajo:
Naredil sem skrita vrata v hišo.
Kjer domujejo Ra in Tum,

Khephra in Ahathoor


It could be said that the higher form of this adoration can represent the sexo-magical operations (different forms of them) – because the symbol of the Sun is the union of the Point and the Circle – which are symbols for Phallus and Kteis – which are the Rose and the Cross. In this we are, for example, instructed in the most obvious way by the name of the God Khephra: K-Kteis + Ph-Phallus + RA, they are united in the Light of the Sun – in LVX.

I could also say that the ‘secret door’ is – the Gate of the Sun God – the gate is BAB, God is AL, and the Sun is ON – it is BABALON! The ‘secret door’ is thus Kteis, while the Sun is – Phallus.

Satyr

Satyr, spremljevalec Pana in Dioniza , katerega ime po grški kabali šteje do 1001 (σ/200-α/1-τ/300-υ/400-ρ/100 = 1001), kar ga pa lahko povezuje tudi z zgodbami iz Tisoč in Ene Noči ;). Slika na levi (barvni negativ) je kopija starega grškega oljnika s satirovo podobo, kjer je bila goreča vrvica napeljana skozi njegova usta. Več o Satiru na tej povezavi. Ta oljnik pa sem nabavil, ko sem bil v Grčiji (1986), od koder je tudi naslednja slika, katera prikazuje v odzadju veličastno Afroditino Svetišče. 

četrtek, 3. marec 2011

C.G.Jung - misli o otrocih oz. misli za starše

"Seveda to ni mogoče, da starši ne bi imeli kompleksov. To bi bilo nadnaravno. Z njimi, pa se morajo sprijaznit zavestno, tako, da jim postane dolžnost, da svoje notranje probleme rešujejo za dobrobit svojih otrok ".
C.G. Jung, 1924



"... stvari, ki imajo najmočnejši vpliv na otroke ne prihajajo iz zavestnega stanja staršev, temveč iz njihovega nezavednega ozadja."
C.G. Jung, 1927



"Če je kaj, kar želimo spremeniti v naših otrocih, moramo najprej preučit in videt, ali ni to nekaj, kar bi bilo bolje spremeniti v nas samih."
C.G. Junij, 1932

torek, 1. marec 2011

2 dekanat Rib od 01.03. do 11.03. - 9 Kup - SREČA

Danes  je a v i in  b v h


DEVETKA KUP - SREČA

Element - Voda
Pozicija na Drevesu življenja: Jesod – 9 .sefirot
Astrološke značilnosti: Jupiter v Ribah


Število Devet, Jesod, v garnituri Vode, povrne izgubljeno stabilnost, povrnivši energijo spet v Srednji Steber. Ideja vode je tu ojačana z Luno, ki pripada tej sferi.
   V tej karti se dogodi ves pomp kulminacije in perfekcije izvorne sile Vode.
   Njen vladar je Jupiter v Ribah, kar je več kot le simptomatičen vpliv. Gre za dokončen blagoslov, kajti Jupiter je planet Heseda, ki je sfera Vode v njeni najvišji materialni manifestaciji; Ribi pa v Vodi izzoveta kvalitete ugodja.
   Simbol prikazuje devet Kup, enakomerno razporejenih v pravokotnik; vse izpolnjuje in preplavlja Voda. To je najpopolnejši in najdobrohotnejši aspekt Vodne sile.
   Jupiter v Ribah v Geomanciji predstavlja figuro Laetitia, kar pomeni radost, srečo in je ena najugodnejših in najmočnejših med vsemi šestnajsterimi geomantičnimi figurami; Solarni, Lunarni in Merkurijski simboli so namreč v najboljšem primeru dvomljivi ter zagonetno ambivalentni; Venerični naznanjajo prej neko olajšanje, kot pa nek pozitiven blagor; Saturn in Mars se izpoljujeta v svojih najslabših aspektih; in celo zvesta družabnica Laetitiae, Acquisitio, ima svoje neugodne in celo nevarne vidike. Toda uglašenost Laetitiae s to karto je domala popolna; sam Ganimed toči vino, neomejen in  prekipevajoč pridelek pravega bogovskega nektarja; ta banket je urejeno uživanje in Prava Modrost, samoizpolnjena v Popolnem Zadovoljstvu. (iz Tahutijeve Knjige)